Odkrivanje zdravil z anti-kompulzivno aktivnostjo
Dva najboljša modela za iskanje zdravil pri okm sta schedule-induced polydipsia in signal attenuation. V obeh je po nekaj zdravil, ki učinkujejo pri okm, učinkovalo tudi pri teh dveh modelih, prav tako pa je po nekaj zdravil, ki ne učinkujejo pri okm, ni učinkovalo na teh modelih. V smislu stroškov, attenuation model zahteva posebno opremo (operantne škatle), medtem ko scheduleinduced polydipsia model zahteva samo hranilnice, ki so programirane za redno dostavo hrane, prav tako pa ima prednost pri testiranju učinkovanja kroničnih upravljanjem z zdravili. Še en model, ki pride upoštev pri odkrivanju zdravil za okm je marble burying, zaradi njegovih nizkih zahtev z vidika stroškov in časa. Ta model se je odzival na več vrst zdravil za okm, čeprav ne moremo ločiti med anti-kompulzivno in anksyolitsko aktivnostjo zdravil, lahko pa ga uporabimo za začetno presajanje, ki mu bojo sledili presajanje z bolj potrjeni modeli kot sta scheduleinduced polydipsia and signal attenuation. Za odkrivanje zdravil za paciente, ki se ne odzivajo na o S/SRI, lahko uprabimo quinpirole model, ker je edini model, ki se ne odziva na na sri. Zadnji model ki lahko služi za odkrivanje zdravil za okm pri ženskah je 8-OHDPAT-induced decreased alternation in spontaneous stereotypy in deer mice.
Odkrivanje novih tarč za visoko frekvenčno stimulacijo
Samo dva modela imata napovedno vrednost za vfs, in sicer quinpirole model and the signal attenuation model. Čeprav učinek vfs na pomembne strukture možganov pri okm, ni bil testiran pri večini modelov, je učinek vfs na ratikularni talmični nukleus bil testiran pri 8-OHDPAT-induced decreased alternation model, pa ni ustvaril nobenega učinka. Ker ima vfs tega nukleusa terapevtski učinek pri pacientih z okm , rezultati kažejo da 8-OHDPAT model ni primeren za odkrivanje tarč za vfs pri okm.
Študija živčnih mehanizmov pri okm
Najpomembnejši vidik modela za preučevanje nevronskih mehanizmov je konstruktna veljavnost modela. Do sedaj je signal attenuation model najbolj potrjen v zvezi s tem, saj je dokazano, da igrajo vlogo pri tem modelu vsi večji živčni sistemi, ki so vpleteni v patofiziologijo okm. Drugi modeli, ki bi lahko bili koristni pri pojasnjevanju nevronskih mehanizmov pri okm so neonatal clomipramine model, Sapap3 in Slitrk5 modeli ter the spontaneous stereotypy in deer mice model, ker so pri teh modelih najdli dokaze za abnormalnost v nevronskih sistemih vpletenih v okm. Manjka pa jim prediktivne veljavnosti.
Vloga spolnih hormonov
Za modulacijo okm so dokazi pri treh modelih, in sicer : 8-OHDPAT-induced decreased alternation, marble burying and signal attenuation
Potencialne nove tarče za zdravljenje
Koristno, bi bilo kombinirati več uporabnih modelov skupaj, saj bi tako lahko zaznali anti-kompulzivno aktivnost specifičnega zdravila ter bi tako lahko razlikovali med pristnim anti kompulzivnim vplivom in vplivom specifičnega nekemu parametru določenega modela, ki ni nujno povezan z okm.
Modeliranje različnih podvrst ali dimenzij okm
Okm je hterogena motnja, zato je bilo več poskusov pri opisovanju podtipov okm, po določenih kriterijih, ki jih vključujejo v simptomatologijo, odziv na zdravljenje in sočasno diagnozo. Jasno je, da bi bil ogromen prispevek k našemu razumevanju in zdravljenju okm, če bi lahko različne živalske modele povezali s posebnimi podtipi ali dimenzijami okm.