Free Essay

Obračun Amortizacije

In:

Submitted By let02
Words 1635
Pages 7
Seminarska naloga pri predmetu Ekonomika poslovnega sistema

PRIKAZ OBRAČUNA AMORTIZACIJE OPREDMETENIH OSNOVNIH SREDSTEV

Marko Lukanović
1402112017
Poslovna informatika 1
Ljubljana

Uvod
Pri predmetu Ekonomika poslovnega sistema smo se dotaknili tudi teme amortizacija. Zato sem se odločil da bom na to temo napisal še seminarsko nalogo. Tema se mi zdi zanimiva tudi zato ker združuje predmet ekonomike z predmetom računovodstvo.
Opredmetena osnovna sredstva predstavljajo pomemben dejavnik za podjetje. Zaradi svoje pomembnosti pri ustvarjanju poslovnih učinkov in konkurenčnosti na trgu menim, da so najpomembnejša prvina poslovnega procesa.

Kazalo: Uvod 1 Izračun nabavne vrednosti in amortizacije novega osnovnega sredstva po treh različnih metodah 3 1. Metoda enakomernega časovnega amortiziranja 3 2. Metoda padajočega amortiziranja 4 3. Metoda proizvedenih enot 4 Amortizacijski načrt in knjiženje amortizacije opredmetenega osnovnega sredstva po metodi enakomernega amortiziranja 5 Izračun sedanje vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva 6 Knjiženje odpisa opredmetenega osnovnega sredstva s sedanjo vrednostjo 7 Zaključek 8

Izračun nabavne vrednosti in amortizacije novega osnovnega sredstva po treh različnih metodah
Za potrebo seminarske naloge si bomo pogledali namišljen primer kjer podjetje kupi novo opredmeteno osnovno sredstvo – opremo, katere nabavna vrednost vsebuje:

Vsebina računa | vrednost z DDV | Vrednost OOS 95.000,00 € | 95.000,00 € | Poust | * 300,00€ | Prevoz OOS | 1.500,00€ | Priklop in testiranje OOS | 3.800,00€ | Nabavna vrednost OOS | 100.000,00€ |
Tabela [ 1 ]: Izračun nabavne vrednosti OOS
Vir: lasten
Nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva vključno s stroški potrebnimi za usposodobitev le-tega, tako znaša 100.000,00 €. Amortizacijska doba omenjenega opredmetenega osnovnega sredstva je 4 leta. Amortizacijska doba pomeni življenjsko dobo oz. koristnost uporabe nabavljene opreme.
Na osnovi tega podatka dobimo osnovo za izračun amortizacijske stopnje, ki je osnova za obračun amortizacije. Obračun amortizacije opravljamo po različnih metodah, naštetih v nadaljevanju.
Metoda enakomernega časovnega amortiziranja
Glede na podatek dobe koristnosti opreme izračunamo amortizacijsko stopnjo za obračun amortizacije po metodi enakomernega časovnega amortiziranja:
Amortizacijska stopnja = življenjski dobi uporabe = 1 življenjska doba/4 leta uporabe 1/4 = 0,25 x 100 = 25% letno

Na osnovi podatkov izračunamo amortizacijo po metodi enakomernega časovnega amortiziranja: Letna amortizacija = nabavna vrednost x letna amortizacijska stopnja / 100

Za nabavljeno opremo je obračun amortizacije po metodi enakomernega časovnega amortiziranja sledeč:

Leto | Amort. Osnova = nabavna vrednost | Amort. Stopnja | Amort. Znesek = Letna amortizacija | 1. | 100.000,00 € | 25 | 25.000,00 € | 2. | 100.000,00 € | 25 | 25.000,00 € | 3. | 100.000,00 € | 25 | 25.000,00 € | 4. | 100.000,00 € | 25 | 25.000,00 € | Skupaj | 100.000,00 € |
Tabela [ 2 ]: Obračun amortizacije po metodi enakomernega časovnega amortiziranja

Metoda padajočega amortiziranja
Glede na podatke dobe koristnost in metode padajočega amortiziranja pridobimo podatek o amortizacijski stopnji:
Amortizacijska stopnja = življenjski dobi uporabe = vsoti letom uporabe opreme =
1 + 2 + 3 + 4 = 10
Vsota 10 nam pove, da se desetine nabavne vrednosti opreme amortizirajo padajoče (1. leto uporabe 4 desetine nabavne vrednosti, 2. leto 3 desetine nabavne vrednosti, 3. leto 2 desetini nabavne vrednosti in 4. leto 1 desetina nabavne vrednosti opreme).
Na osnovi podatkov izračunamo amortizacijo po metodi padajočega amortiziranja, kar pomeni, da je amortizacija padajoča vsako naslednje leto.
Za nabavljeno opremo je obračun amortizacije po metodi padajočega amortiziranja sledeč: Leto | Amort. Osnova = nabavna vrednost | Amort. Stopnja | Amort. Znesek = Letna amortizacija | 1. | 100.000,00 € | 4/10 | 40.000,00 € | 2. | 100.000,00 € | 3/10 | 30.000,00 € | 3. | 100.000,00 € | 2/10 | 20.000,00 € | 4. | 100.000,00 € | 1/10 | 10.000,00 € | Skupaj | 100.000,00 € |
Tabela [ 3 ]: Obračun amortizacije po metodi padajočega amortiziranja
Metoda proizvedenih enot
Metoda proizvedenih enot temelji na dejanski obrabi osnovnih sredstev, ki upošteva intenzivnost obrabe. Obraba je odvisna od predvidenega obsega proizvodnje v določeni življenjski dobi. Metodo proizvedenih enot uporabljamo predvsem pri tistih osnovnih sredstvih, pri katerih je možno določiti število enot proizvodnje v življenjski dobi osnovnega sredstva in kjer je dejansko možno meriti število enot v obračunski dobi.
Kot merilo iztrošenosti oz. zmanjševanja vrednosti delovnega sredstva služi proizvedena količina proizvodov ali ure njegovega dela ali opravljenih storitev.
Najprej pridobimo oz. potrebujemo podatek o ocenjenem številu učinkov opredmetenega osnovnega sredstva v življenjski dobi, kar je osnova za izračun amortizacije na enoto učinka: Amortizacija na enoto = nabavna vrednost / ocenjenim številom učinkov v življ. dobi

Iz podatka o amortizaciji na enoto obračunamo amortizacijo za določeno obračunsko
Obdobje:

Amortizacija = amortizacija na enoto x število učinkov v letu

V primeru nabave našega opredmetenega osnovnega sredstva smo ugotovili, da bomo omenjeno sredstvo uporabljali 4 leta. V tem obdobju bomo proizvedli 500.000 enot, in sicer: 1. leto 80.000 enot, 2. leto 140.000 enot, 3. leto 190.000 in 4. leto 90.000 enot.
Obračun amortizacije za nabavljeno opremo po metodi proizvedenih enot je sledeč: Leto | Amort. Osnova = nabavna vrednost | Št. učinkov na leto | Amortizacija na enoto | Amort. Znesek = Letna amortizacija | 1. | 100.000,00 € | 80.000 | 0,2 | 16.000,00 € | 2. | 100.000,00 € | 140.000 | 0,2 | 28.000,00 € | 3. | 100.000,00 € | 190.000 | 0,2 | 38.000,00 € | 4. | 100.000,00 € | 90.000 | 0,2 | 18.000,00 € | Skupaj | 500.000 | | 100.000,00 € |
Tabela [ 4 ]: Obračun amortizacije po metodi proizvedenih enot
Amortizacijski načrt in knjiženje amortizacije opredmetenega osnovnega sredstva po metodi enakomernega amortiziranja
Za obračun in knjiženje amortizacije opredmetenega osnovnega sredstva potrebujemo amortizacijski načrt, ki nam daje osnovne podatke za obračun amortizacije.
Osnova za obračun je podatek o nabavni vrednosti in doba koristnosti, na osnovi katere pridobimo podatek o amortizacijski stopnji ter pravilnik o računovodenju, ki nam določa metodo načina obračuna amortizacije.
Na osnovi pridobljenih podatkov obračunamo amortizacijo za vsako opredmeteno osnovno sredstvo posamezno. Uporabljeni bodo že znani podatki iz predhodne točke. Leto | Amort. Osnova = nabavna vrednost | Amort. Stopnja | Amort. Znesek = Letna amortizacija | 1. | 100.000,00 € | 25 | 25.000,00 € | 2. | 100.000,00 € | 25 | 25.000,00 € | 3. | 100.000,00 € | 25 | 25.000,00 € | 4. | 100.000,00 € | 25 | 25.000,00 € |
Tabela [ 5 ]: Amortizacijski načrt po metodi enakomernega amortiziranja
Po obračunu amortizacije sledi evidentiranje le-te v poslovne knjige (glavno knjigo in analitične evidence – register osnovnih sredstev): Obračunana amortiz. OOS | (1) 25.000,00 € | |

Popravek vrednosti OOS | | (1) 25.000,00 € |

V izkazu uspeha (poslovnega izida) nam obračunana amortizacija izkazuje strošek, ki nam predstavlja obrabo opredmetenega osnovnega sredstva v določenem časovnem (obračunskem) obdobju. Izračun sedanje vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva
Osnovna sredstva z obrabo oz. obračunom amortizacije prenašajo svojo vrednost na produkt oz. storitev. Tako z obračunom amortizacije znižujemo nabavno vrednost osnovnega sredstva, ki nam predstavlja sedanjo oz. tako imenovano knjigovodsko vrednost osnovnega sredstva v določenem obdobju. Sedanja vrednost osnovnega sredstva je odvisna od višine obračunane amortizacije, saj nam le-ta predstavlja razliko med nabavno vrednostjo in že obračunano amortizacijo oz. obrabo osnovnega sredstva.

Osnovna sredstva se v poslovnih knjigah vodijo na več kontih. Tako ločeno po kontih izkazujemo nabavno vrednost, amortizacijo in popravek vrednosti. Razlika med konti nabavne vrednosti in popravkom vrednosti nam daje knjigovodsko vrednost osnovnega sredstva.

Iz razpoložljivih podatkov je knjiženje amortizacije in popravka vrednosti sledeče:

Nabavna vrednost OOS | 100.000,00 € | |

Obračunana amortizacija OOS | (1) 25.000,00 €(2) 25.000,00 €(3) 25.000,00 €(4) 25.000,00 € | |

Popravek vrednosti OOS | | (1) 25.000,00 €(2) 25.000,00 €(3) 25.000,00 €(4) 25.000,00 € |

Z večanjem popravka vrednosti osnovnega sredstva se sorazmerno znižuje nabavna vrednost osnovnega sredstva, kar nam daje podatek o sedanji vrednosti osnovnega sredstva.

Leto | Amort. Osnova = nabavna vrednost | Amort. Stopnja | Amort. Znesek = Letna amortizacija | Sedanja = knjig. vrednost | 1. | 100.000,00 € | 25 | 25.000,00 € | 75.000,00€ | 2. | 100.000,00 € | 25 | 25.000,00 € | 50.000.00€ | 3. | 100.000,00 € | 25 | 25.000,00 € | 25.000,00€ | 4. | 100.000,00 € | 25 | 25.000,00 € | - |
Tabela [ 6 ]: Prikaz knjigovodske vrednosti glede na obračunska obdobja
Amortizacija vpliva na poslovni izid podjetja za določeno obdobje, medtem, ko podatek sedanje oz. knjigovodske vrednosti osnovnih sredstev vpliva na bilanco stanja podjetja. V bilanci stanja podjetja so podatki, ki nam na določen dan prikazujejo vrednost premoženja

podjetja, kamor sodijo tudi osnovna sredstva. Za prikaz realnega stanja v določenem trenutku tako prikazujemo sedanjo (knjigovodsko) vrednost osnovnega sredstva, ki pa je odvisna od njegove obrabe oz. odpisane (amortizirane) vrednosti.
Knjiženje odpisa opredmetenega osnovnega sredstva s sedanjo vrednostjo
Po 3. letih uporabe zgoraj omenjene opreme smo ugotovili, da oprema več ne ustreza našim zahtevam oz. je tehnološko zastarela. Zaradi omenjenega se odločimo, da opremo s sedanjo
(knjigovodsko) vrednostjo izločimo iz uporabe. Leto | Amort. Osnova = nabavna vrednost | Amort. Stopnja | Amort. Znesek = Letna amortizacija | Sedanja = knjig. vrednost | 1. | 100.000,00 € | 25 | 25.000,00 € | 75.000,00€ | 2. | 100.000,00 € | 25 | 25.000,00 € | 50.000.00€ | 3. | 100.000,00 € | 25 | 25.000,00 € | 25.000,00€ |
Tabela [ 7 ]: Prikaz knjigovodske vrednosti glede na obračunska obdobja
Dogodek (O = odpis) je potrebno evidentirati v poslovnih knjigah na sledeč način: Nabavna vrednost OOS | (NV) 100.000,00 € | 100.000,00 € (O) |

Popravek vrednosti OOS | (O) 75.000,00 € | 25.000,00 € (1)50.000,00 € (2)75.000,00 € (3) |

Odhodek – izguba ob izločitvi | (O) 25.000,00 € | |

Sedanja vrednost izločene opreme tako predstavlja odhodek, saj je tehnološko zastarela, kar pomeni, da za to opremo na trgu ni povpraševanja.
V primeru, da opremo izločimo iz evidenc in prodamo po tržni vrednosti, se v knjigovodskih listinah evidentira prihodek – dobiček (kadar tržna cena oz. kupnina presega knjigovodsko vrednost) oz. odhodek – izguba (kadar je tržna cena oz. kupnina nižja od knjigovodske vrednosti) ob prodaji osnovnega sredstva.

Zaključek
Računovodstvo ima eno najpomembnejših vlog v podjetju. Poslovodstvu in ostalim službam nudi in zagotavlja informacije, izvedbo in nadzor nad finančnim poslovanjem, kar je osnovni temelj poslovanja vsakega sistema. Poslovodstvu torej računovodstvo nudi informacije z zbiranjem in preučevanjem podatkov o preteklem in prihodnjem poslovanju, o spremembah in novostih, torej podatke, ki so potrebni za pripravo strategij in realizacijo ciljev v prihodnje. Računovodstvo vsakega podjetja vsebuje več nivojev oz. segmentov evidentiranja različnih področij. Osnovna sredstva, kot najpomembnejša prvina poslovnega procesa, tako tudi v računovodski službi predstavljajo pomembno vlogo.

Similar Documents

Free Essay

Finansijska I Aktuarska Matematika

...Dragan Vugdelija Otilija Sedlak FINANSIJSKA I AKTUARSKA MATEMATIKA - osnovni koncept za nastavu Subotica 2008. 2 I DEO FINANSIJSKA MATEMATIKA 3 SADRŽAJ I DELA 1. PROCENTNI I PROMILNI RAČUN 2. INTERESNI (KAMATNI) RAČUN 2.1. Pojam interesa i kapitalisanja 2.2. Prost interes 2.3. Složen interes 2.3.1. Problem kamaćenja jednokratnih, sporadičnih (pojedinačnih) plaćanja 2.3.2. Problem diskontovanja jednokratnih, sporadičnih plaćanja 2.3.3. Problem izračunavanja interesa (kamate) 2.3.4. Problem izračunavanja kamatne stope 2.3.5. Problem izračunavanja broja perioda kamaćenja, odnosno odre ivanja vremenskog intervala kamaćenja 3. ESKONTOVANJE MENICA 4. KAMAĆENJE I DISKONTOVANJE VIŠEKRATNIH PERIODIČNIH PLAĆANJA (Ulozi i rente) 5. AMORTIZACIJA ZAJMOVA 5.1.Anuiteti jednaki 5.2. Anuiteti različiti 5.2.1. Otplate jednake 5.2.2. Anuiteti se menjaju po aritmetičkoj progresiji 5.2.3. Anuiteti se menjaju po geometrijskoj progresiji 5.2.4. Anuiteti heterogeno (nepravilno) različiti ili proizvoljno odre eni 5.3. Konverzija zajmova 4 1. PROCENTNI I PROMILNI RAČUN Srazmerni račun pomoću koga direktan odnos dve veličine (tekuće i bazne, dela i celine) izražavamo tako što jednu od veličina (baznu, odnosno celinu) uzimamo kao 100 odnosno 1.000 jedinica nazivamo procentni odnosno promilni račun. Po imo do sledećih dogovora: 1% = 1/100 = 0,01; 6% = 6 ⋅ 1/100 = 6/100 = 0,06; o 1 /oo = 1/1.000 = 0,001; o 6 /oo = 6 ⋅ 1/1.000 = 6/1.000 = 0,006. Prema ovim dogovorima odnos broja...

Words: 15506 - Pages: 63

Free Essay

Bonitet Banaka

...UNIVERZITET SINGIDUNUM DEPARTMAN ZA POSLEDIPLOMSKE STUDIJE MASTER RAD Bonitet banaka Mentor: Student: Prof. dr Budimir Stakić Ana Zukić 89/2006 Beograd, 2009. Sadržaj 1 Sadržaj Uvod ........................................................................................................................................... 5 Prvi deo Bonitet banaka 1. Pojam boniteta........................................................................................................................ 8 2. Elementi boniteta banke ......................................................................................................... 9 2.1. Kvalitativni pokazatelji boniteta banke..............................................................................9 2.2. Kvantitativni pokazatelji boniteta banke .......................................................................... 10 2.2.1. Analiza finansijskog položaja banke ......................................................................... 11 2.2.1.1. Finansijski rizici u bankama ............................................................................... 14 2.2.2. Analiza prinosnog položaja banke ............................................................................ 21 2.2.2.1. Bilans stanja ...................................................................................................... 23 2.2.2.2. Bilans uspeha ....................................................................

Words: 10792 - Pages: 44