PRAVO V ANTIKI

1. NAJSTAREJŠI ZAPISI PRAVA - najstarejši zapisi prava stari okrog 4000 let - ni nujno da odražajo najstarejšo razvojno stopnjo prava, ker se je pravo razvijalo že pred tem - sistem prava mora zadovoljevati 4 POTREBE – red pravičnost, sistem oblasti in varstvo pred oblastjo - najstarejši civilizaciji sta nastali v MEZOPOTAMIJI IN EGIPTU - ob velikih rekah, ker so bili POLEDELCI (namakanje, astrologija, matematika) - nastanek SUŽNJELASTNIŠKE DRUŽBE (posebna organizacija) - najstarejši zapisi prava, ki jih poznamo, so ohranjeni v KLINOPISU (zlogovna pisava, razvila se je iz slikovne pisave) - pravni spomeniki so najbolj pogosto ohranjeni na GLINASTIH PLOŠČICAH - nekateri imenitnejši zakoniki so ohranjeni na STELAH (= kamnitih spomenikih)

a) SUMERCI - v jugovzhodnem delu Mezopotamije ustvarili VISOKO KULTURO - sumerske države so imele ZNAČAJ MESTNIH DRŽAV (utrjena naselja, samostojne skušajo podrediti sosednja mesta) - v začetki vodilno vlogo imajo TEMPLJI (največji lastniki zemljišč in sužnjev), kasneje svetni vladarji - URUKAGINA – sumerski vladar (despot), zakonodajalec in reformator, zaščitnik vdov, sirot in revnih - SUMERSKO PRAVO - Urnammujev zakonik – 21. stoletje pr.n.št. - najstarejši zapis prava, ohranjenih le nekaj določil - nagrado za tistega, ki privede nazaj pobeglega sužnja - določilo o božji sodbi, kjer se opravi preizkus s pomočjo rečnega boga - za kazniva dejanja telesne poškodbe predvidena premoženjska kazen (v srebru) - božja sodba ima velik pomen, ker tisti ki je nezadovoljen krivi boga, ne pa človeka - Zakonik Lipit-Ištarja - zadnji ohranjeni veliki sumerski pravni spomenik, na kamnitih ploščah - ohranjene so določbe o najemu vrta, ladje in živali, o pobeglih sužnjih in rodbinskopravne določbe - Ešnunski zakonik - skoraj v celoti ohranjen, podoben zakonikom tistega časa - gre za mesto na robu civiliziranega območja, kar se kaže v jeziku in določbah (naturalna menjava) - Hamurabijev zakonik - nastal v Babilonu v 18., 17. stol.pr.n.št - najpomembnejši pravni spomenik v klinopisu - zelo dobro ohranjen, za tiste čase zelo obsežen (282 členov) - vsebuje skoraj vsa področja prava - gre za kompilacijo vsega znanega prava na območju Mezopotamije - daje najboljšo podobo pravne ureditve in razvitosti babilonske družbe - razvita menjava v srebru - delitev prebivalstva na 3 družbene sloje - avilum: ljudje, polnopravni državljani, verjetno vodilni sloj - muškeni: osebno svobodni, slabši položaj od ljudi, verjetno se niso upirali in so zato ostali svobodni - sužnji: verjetno so se upirali, bili vojni ujetniki ali zadolženci - talionsko načelo: vodilno v kazenskem pravu, storilca doleti taka kazen, kot je bilo njegovo dejanje, prešlo tudi v druga prava, celo v Sveto pismo, veliko vlogo ima še v srednjem veku - ženska ima bistveno slabši položaj od moškega

ASIRSKO PRAVO (14.stol.pr.n.št.) - njihovo pravo slabše poznamo, ker je manj ohranjenega - podobno je Babilonskemu pravu - v kazenskem pravu prevladuje talionsko načelo, ki pozna bolj krute kazni kot Hamurabijev zakonik - tudi tu ima ženska ima slabši položaj kot moški

HETITSKO PRAVO (14.stol.pr.n.št., Mala Azija) - v zakoniku je opaziti težnjo k sistematični ureditvi (kazniva dejanja si sledijo od najhujših k lažjim) - kazni so blage, ni talionskega načela

HEBREJSKO (ŽIDOVSKO) PRAVO (v knjigi slabo opisano) - je preprostejše, ker je hebrejska družba zaostajala za prej naštetimi - nenaklonjenost suženjstvu - vodilno načelo je talion - poznamo iz Svetega pisma, je glavni vir - gre za osebno, spoštljivo razmerje do boga, ki je naklonjen svojemu ljudstvu, če ljudstvo ne izvršuje nalog, ga bog kaznuje - ne gre samo za načela: za dobro = nagrada, za slabo = kazen - 10 božjih zapovedi je nek kodeks, ki je vir naravnega prava, v Mojzesovih knjigah so malo drugače definirane kot jih imamo zdaj - Mojzesovih 10 božjih zapovedi ureja človekov odnos do boga in medsebojne odnose - Stara zaveza: medsebojno razmerje ali zaveza, ki jo je Bog sklenil z izvoljenim ljudstvom preko očakov in preko Mojzesa na podlagi desetih božjih zapovedi, napisanih na dveh kamnitih tablah, v knjigah je zapisano kar je Bog razodel pred Kristusom (45 knjig) - Nova zaveza: pa je bila sklenjena z odrešenim človeštvom preko Kristusa, knjige obsegajo, kar je Bog razodel preko Kristusa in apostolov (27 knjig)

INDIJSKO PRAVO - pravo poznamo iz besedil sakralnega značaja - vir hindujskega prava so na prvem mestu Vede – ne gre za dejansko pravo ampak bolj za navodila kako živeti - najpomembnejši Manujev zakonik, ki vsebuje običajno pravo, nastalo v 800 letih, neenoten - Indijci živel po pravu svoje kaste - kasta: zelo družbena skupina, določena ob rojstvu, iz nje je praktično nemogoče izstopiti - obstajajo štiri kaste: svečeniki, učitelji (brahmani), vladarji, vojaki (kšatrije), poljedelci, obrtniki, trgovci (vaišje), služabniki (šudre) - VERSKE KNJIGE: - povezava prava in verovanja – pravo naj bi bilo božjega izvora - razlagalci prava so bili duhovniki, opravljali tudi sodne funkcije - bolje ohranjene, v njih se je ohranilo tudi pravo tistega časa - ZAKONIKI: - določbe niso abstraktne, gre za rešitve konkretnih primerov, ki naj bi bile v pomoč sodniku, ko rešuje podoben primer - v tej dobi ima običajno pravo še vedno odločilen pomen, zato zakoniki mnogih primerov ne obravnavajo, ker ima običajno pravo še polno veljavo

2. RAZVOJ PRVIH DRŽAV - prve države so nastale v dolinah velikih rek severne Afrike in Azije - kasneje so se naselili na krajih, ki jih je bilo lažje braniti - iz poljedelskih utrdb so se razvila mesta, ki so potem prerasla v države - glavna gospodarska panoga je bilo poljedelstvo - zaradi podnebja in tal so gradili večje in bolj zapletene namakalne sisteme - gradnja in vzdrževanje je privedlo do organizirane uporabe delovne sile in centralizacije oblasti

SUŽNJELASTVNIŠTVO - sužnji večinoma pripadali kolektivnim lastnikom, templjem - svečeniki imeli privilegiran položaj, ker so imeli znanja potrebna za uspešno poljedelstvo - sčasoma so templje kot vodilno silo zamenjali svetni vladarji, ki so si prilastili velik del tempeljskega premoženja - zemlja in sužnji so polagoma prehajali v last posameznikov - SUMERCI so ostali na stopnji mestnih držav - velike imperije so ustvarjali babilonski, asirski, egiptovski, perzijski, indijski vladarji
NASTANEK VELIKIH DRŽAV - vzroki za nastanek velikih držav: izpopolnjevanje in povečevanje namakalnih sistemov, obramba pred sosednjimi nomadskimi ljudstvi, težnje po povečanju oblasti in bogastva - veliki imperiji so bili ustvarjeni z osvajalnimi vojnami, zaradi slabih povezav in slabe uprave večinoma kratkotrajni

OBLIKA VLADAVINE - po obliki vladavine so bile države starega Vzhoda despotske monarhije - vladar je bil absolutni gospodar in podaniki so bili v razmerju do njega brez pravic - do tega je prišlo zaradi potrebe po enotni organizaciji pri izvedbi javnih del in zaradi naglega prehoda iz plemenske ureditve v sužnjelastniško družbo - vladar je zaščitnik lastnikov sužnjev in ščiti njihove interese - oblast ima teokratski značaj (vladar je vrhovni svečenik, božji namestnik ali kar božanstvo samo)

3. ANTIČNA GRČIJA - POLIS (približno. 4–5. stoletje pr.n.št.)

- grška država se je razvijala drugače kot sumerska - s Sumerci jim je skupna visoka kultura in mestna država - mestno državo Grki imenujejo polis - POLIS ima več pomenov - sprva pomeni mesto, utrjeno naselbino poljedelcev - zaradi težnje po čim večji samostojnosti in samozadostnosti je dobila pomen države - ima tudi kulturni pomen (mora imeti gledališče, kopališče, telovadnico) - polis kot država, pomeni državo, ki je velika kot mesto s svojim ozemljem - polisi imajo željo po nadvladi nad drugimi mesti, zato se grška mesta kar naprej bojujejo med seboj - želja po samostojnosti se kaže na kolonijah: - sprva pomenijo možnost preživetja za povečano prebivalstvo kot nove obdelovalne površine - v kratkem času se osamosvojijo, a ohranijo stik z matičnim polisom - želja po samostojnosti pomeni, da sami urejajo razmerja med svojimi prebivalci in postavljajo zakone - zaradi želje polisov po neodvisnosti Grčija pomeni kulturno, ne politične enote - grški polisi so se med seboj povezala v obrambi zoper Perzijce in v medsebojnih vojnah (simahije) - v organizaciji oblasti ločimo dva tipa: demokratskega (Atene), aristokratskega (Sparta) - razvojne težnje grških polisov: - plemenska ureditev( monarhija( aristokratska ureditev( oligarhija( tiranija( demokracija

ATENE (5.stol.pr.n.št.): - gre za sužnjelastniško demokracijo, ki je skoraj oligarhija, saj demokracija velja le za svobodne meščane, ki so v manjšini (večina je sužnjev in prebivalcev brez državljanskih pravic) - skupščina (eclesia): sestavljena iz polnoletnih svobodnih meščanov, imela je najvišjo oblast v državi - svet (bula): je imel izvršno oblast, organ ki ima 500 članov, dejansko pa to funkcijo opravlja približno 50 članov, ki se menjajo vsak mesec - Heliea: je imela sodno oblast, štela je 6000 članov, - sodni zbori: izžrebani iz Heliee, odločajo o najpomembnejših zadevah - državni uradniki: so imeli pomembno vlogo, med njimi najpomembnejši vojaški poveljniki (strategi) - problem je bil pripraviti ljudi, ki imajo pravico do izvrševanja oblasti, do tega, da oblast izvršujejo - z razvojem gospodarstva se raje posvečali zasebnim opravkom, odločanje o državi puščali ob strani - k temu so jih morali spodbujati z dnevnicami, včasih s fizično prisilo - pri vodenju države lahko sodelujejo tudi ljudje, ki niso osveščeni, kar omogoča delovanje demagogov - zaradi strahu pred tiranijo in oligarhijo skušajo omejiti posameznike v pridobivanju moči z ostrakizmon - ostrakizem: državljani so lahko s tajnim glasovanjem na črepinjah z večino glasov dosegli izgon posameznika, ki si je pridobil preveč moči - demokratične ideje te dobe so dragocena kulturna pridobitev ( zoon politikon (državljan) človek, ki se ukvarja z odločanjem o skupnih zadevah

SPARTA (aristokracija) - 5 eforov: je imelo najvišjo oblast, odločali so o zunanjih in notranjih zadevah - geruzija (senat): svet 28 starcev, je stal ob strani eforom, imeli so dosmrtni mandat - skupščina: sestavljena iz polnoletnih špartancev, stalno se je zmanjševala, ni imela velikega pomena, ker ni bilo prave komunikacije med prisotnimi, večina sodeluje z vzklikanjem, zmaga predlog, ki ima glasnejšo podporo - 2 kralja (basileus): vodila sta Špartance v vojni, čast je bila dedna
GRŠKO PRAVO - zaradi velikih dosežkov politične in pravne misli je preučevanje prava ob strani - ohranjenih je le nekaj pravnih norm, ne v celoti ampak v drobcih - v celoti je ohranjen le en zapis grškega prava - zapis iz Gortine (mestece na Kreti, zaostalo v razvoju) - zapis je dragocen predvsem kot primer stopnje v razvoju od agrarne skupnosti v mestno

4. DRŽAVNOPRAVNA TERMINOLOGIJA GRŠKEGA IZVORA (IZPIT!)
Pri tvorjenju državnopravnih izrazov se pojavljajo naslednje temeljne besede ali njihove korenine:
(arhe: začetek, (arho, arhein: začeti, biti prvi, (arheion: arhiv, (arhos: voditelj, poglavar, uradnik, (arhaios: star, (basileus: kralj, (basilika: cerkev, (kratos: moč, oblast, (krateo: biti močan, vladati, (pater: oče, (patrikos: očeten, očetovski, (patriarhes: začetnik rodu, (patria: rod, pleme, pokolenje, narod, družina, rodovina, (demos: ljudstvo, (demos agein: voditi, demagogija, (nomos: običaj, šega, red, pravica, načelo, zakon - anarhija: če v družbi nihče ne vlada (an + arhein) - monarhija: oblast enega, monarha (monos = sam, eden) - avtokracija: pomeni enako kot monarhija (autos + kratein) - beseda monarh ne pove ničesar o dejanskem izvajalcu oblasti, avtokrat pa jo sam izvršuje - tiran: posameznik, ki svojo oblast s silo vsili drugim - despotizem: kadar je vladar gospodar vseh okoli sebe (despotes = gospodar) - gerusia: svet starcev (geron = star) - plutokracija: oblast najbogatejših (plusios = bogat, plutos = bogastvo), - aristokracija: oblast najboljših (aristos = najboljši, najmočnejši) - oligarhija: oblast manjšine (oligos = malo, malo število) - demokracija: kadar pri izvrševanju oblasti sodelujejo vsi člani družbe, pojem se je razvil zaradi nasprotij med aristokracijo in ljudstvom (demos = ljudstvo) - patriarhat: najpomembnejše gospodarske funkcije opravlja moški (pater = oče) - matriarhat: najpomembnejše gospodarske funkcije opravlja ima ženska - avtonomija: člani družbe sami urejajo medsebojna razmerja (nomos = zakon) - hegemonija: kadar nekdo želi svojo voljo vsiliti drugim (hegemon = vladar, vojskovodja, vodnik)

5. KLASIFIKACIJA DRŽAVNE UREDITVE PO ARISTOTLU anarhija: nihče ne vlada monarhija: eden vlada (avtokrat, despot, tiran, demokrat) - tiranija: če eden vsili svojo oblast drugim - despot: gospodar vsega - avtokracija: avtokrat (samodržec) tudi sam izvršuje oblast aristokracija: vlada nekaj najboljših - geruzija: vlada starcev - plutokracija: vlada bogatih - oligarhija: vladavina manjšine demokracija: vsi vladajo - patriarhat, matriarhat: najpomembnejše gospodarske funkcije opravlja moški ali ženska - avtonomija: ljudje sami vladajo (sami dajejo zakone) hegemonija: drugi vsili zakone ljudem