OSNOVNA IZHODIŠČA ............................................................................................. 4
OPIS IZBRANEGA IZDELKA .............................................................................................................. 4
1.2) ZNAČILNOSTI IN POSEBNOSTI CILJNE DRŽAVE ............................................................................. 4 1.3) IZBIRA POSLA ............................................................................................................................................. 8 1.4) OPIS PODJETIJ, KI SODELUJEJO V POSLU ........................................................................................ 8 * COCA-COLA HBC SLOVENIJA d.o.o. ......................................................................................................... 8 * VINA BREŽICE .............................................................................................................................................. 9 * COCA-COLA COMPANY ............................................................................................................................. 9
2.) ANALIZA PRIPRAVE POSLA ...................................................................................... 11
2.1) UGOTAVLJANJE MOŽNOSTI POSLA IN POTREB PO UVOZU...................................................... 11 2.2) OPIS PRAVNE IN EKONOMSKE ZASNOVE POSLA ......................................................................... 13 NAROČILNICA ............................................................................................................................................... 13 2.3) ANALIZA TVEGANOSTI POSLA............................................................................................................ 14 2.4) DOLOČITEV POGOJEV POSLA ............................................................................................................. 15 CARINSKA DEKLARACIJA .......................................................................................................................... 15 UVOZNE DAJATVE ....................................................................................................................................... 15 DAVEK NA DODANO VREDNOSTI ............................................................................................................ 16 OKOLJSKA DAJATEV ZA ONESNAŽEVANJE OKOLJA ZARADI NASTAJANJA ODPADNE EMBALAŽE ..................................................................................................................................................... 16 PREPOVEDI IN OMEJITVE ........................................................................................................................... 17 SKUPNA CARINSKA TARIFA ...................................................................................................................... 17 NAŠE OBVEZNOSTI GLEDE NA TARIC..................................................................................................... 17 2.5) IZBIRA IN ZAVAROVANJE PLAČIL ..................................................................................................... 18
3.) ANALIZA IZVEDBE POSLA ......................................................................................... 19 4.) ANALIZA ZAKLJUČKA POSLA .................................................................................. 20 VIRI IN LITERATURA ........................................................................................................ 21 PRILOGE ................................................................................................................................ 23
2
UVOD
V seminarski nalogi bomo pisale o uvoznem poslu, in sicer o uvozu preparata za pripravo Coca-Cole iz Amerike, natančneje Atlante (Georga). Podjetji sta resnični, posel pa je izmišljen. V resnici slovensko podjetje dobavlja preparat z Irske, vendar nas zanima, kako bi izgledal posel z Ameriko, če npr. ne bi bilo irskega dobavitelja. Natančneje bomo razdelale pripravo, izvedbo in zaključek posla, najprej pa se bomo posvetile osnovnim izhodiščem za pripravo posla. Tukaj nas zanima predvsem za kakšen izdelek gre, kaj je značilno za državo izvoznico – ZDA, kakšen je tržni potencial izdelka itd. Slednje je zelo pomembno, saj ne gre samo zato, da nekaj uvozimo, ampak tudi zato, da se da to prodati. V ta namen bomo poiskale raziskave med kupci, ki kažejo na odnos do Coca-Cole. Zanima nas kakšna je priljubljenost te pijače v Sloveniji in narediti oceno prodaje, da bomo vedele koliko preparata sploh uvoziti. Nato je potrebno pogledati, kakšna je zakonodaja, katere davke moramo plačati, ali so kakšni sporazumi med državama in seveda kakšno dokumentacijo potrebujemo za posel. Opisali bomo tudi podjetja, ki sodelujejo v poslu, to so Coca-Cola HBC Slovenija d.o.o., Coca-Cola Company ter Vino Brežice d.d., s katerim sodeluje Coca-Cola Slovenija. V drugem delu seminarske se bomo posvetile analizi priprave posla, kjer bomo najprej ugotavljale kakšne so možnosti za posel ter kakšne so potrebe po uvozu. Glede na to, da gre za svetovno znano znamko sklepamo, da so potrebe po uvozu precejšnje, ker je povpraševanje verjetno veliko. Sledil bo opis pravne in ekonomske zasnove posla, kjer bo opisana naročilnica in narejena kalkulacija, kjer bo razvidno koliko nas posel stane. Nato sledijo analiza tveganosti posla, pogoji posla, zavarovanje plačila. V analizi izvedbe posla bomo opisale vse aktivnosti, ki potekajo pri tovrstnem poslu, dokumentacijo, ki je potrebna ter izbiro in utemeljitev izbire plačila. Sledil bo še zaključek posla, kjer bomo navedle strošek posla oz. nabavno ceno blaga in navedle ali obstaja možnost nadaljnjega poslovanja.
3
1.)
OSNOVNA IZHODIŠČA
1.1) OPIS IZBRANEGA IZDELKA
Izdelek, ki ga bomo uvozili, je preparat za pripravo Coca-Cole. Coca-Cola je razširjena že po celem svetu, v Slovenijo pa ga uvaža podjetje Coca-Cola HBC Slovenija d.o.o.. Coca Cola ima sicer tudi nekaj »ponaredkov«, ki imajo precej podoben okus in ga nekateri potrošniki zlahka zamenjujejo z originalnim okusom, vendar pa nihče še ni razvil take sestave, kot jo ima originalna Coca-Cola. Podjetje preparate kupuje v tekočem ali v praškastem stanju in v različnih embalažah, odvisno od vrste pijače in okusa. Preparat Coca-Cole se uvaža v Slovenijo po navadi v 20 litrskih vrečastih balonih kot tekočina. Za pripravo 1 litra Coca-Cole potrebujemo 20g preparata. Za uvoz te vrečaste balone še dodatno zapakirajo v škatle in med prevozom hranijo v hladilnikih. Sestava preparata za pripravo Coca-Cole je poslovna skrivnost, Coca-Cola pa vsebuje vodo, fruktozno-glukozni sirup, ogljikov dioksid, barvilo (karamel), kislino (fosforna kislina) in arome (vključno s kofeinom). Pijača vsebuje 5% kalorij, 29% sladkorja, 0% maščobe, 0% nasičenih maščobnih kislin in 0% natrija. TARIC nomenklatura: 3302102900 3302 – mešanica dišav in mešanice (vključno alkoholne raztopine) na osnovi ene ali več teh snovi, ki se uporabljajo kot surovine v industriji; drugi preparati na osnovi dišav vrst, ki se uporabljajo v proizvodnji pijač. - 3302 10 - za uporabo v industriji hrane in pijač -- za uporabo v industriji pijač --- preparati, ki vsebujejo vse arome, značilne za določeno vrsto pijače ---- 3302 10 10 ---- z volumsko vsebnostjo alkohola, ki presega 0,5 vol. % ---- drugo ----- 3302 10 21 ----- ki ne vsebujejo mlečnih maščob, saharoze, izoglukoze, glukoze ali škroba ali, ki vsebujejo manj kot 1,5 mas % mlečnih maščob, manj kot 5 mas % saharoze ali izoglukoze, manj kot 5 mas % glukoze ali škroba ----- 3302 10 29 ----- drugo ----- 3302 10 29 00 ----- drugo
1.2) ZNAČILNOSTI IN POSEBNOSTI CILJNE DRŽAVE
Osnovni podatki: • • • • • • • Uradni naziv: Združene države Amerike -USA Glavno mesto: Washington DC Površina: 9.629.091 km2 Število prebivalcev: 302,1 milijonov Najpomembnejša mesta: New York, Los Angeles, Boston Jezik: angleški Verska sestava prebivalstva: 56% protestanti, 28% katoliki, 2% Židje
4
Gospodarsko okolje ZDA veljajo v gospodarskem pogledu za najliberalnejšo državo v svetu in veliko zagovornico svobodne trgovine. Kljub temu je delež njihovega uvoza blaga in storitev v BDP le 14,2odstoten (v Sloveniji kar 65-odstoten), saj so v večini pridobivanja surovin, industrijskih izdelkov in storitev ZDA samozadostne. Gonilo ameriškega gospodarstva je predelovalna industrija, predvsem pa proizvodnja računalnikov, vozil (vključno z letali in kmetijsko mehanizacijo) in najrazličnejših strojev in naprav. ZDA so članica dveh prostotrgovinskih območij – NAFTA in CAFTA. Panoga gaziranih pijač Pri gaziranih pijačah so na poti od izdelave do prodaje po navadi udeležene 3 vrste subjektov. To so izdelovalci preparata, polnilnice in prodajalne. Izdelovalci preparata imajo naslednje naloge: • mešajo osnovne sestavine (sladkor, sestavine) • pakirajo v velike plastenke • pošljejo polnilnicam Polnilnice: • Kupijo preparat • Dodajo CO2, vodo in sladila • Stekleničijo • Dostavijo trgovinam LICENCIRANJE PROIZVODNEGA MODELA Proizvodnja in distribucija Coca-Cole poteka s pomočjo licenčnega modela. Coca-Cola Company proizvaja samo preparat, nato pa ga prodaja različnim polnilnicam po svetu. Polnilnice proizvajajo končen proizvod in ga distribuirajo naprej do restavracij, fast food-ov, trgovin... Odgovorne so tudi za oglaševanje v območju/regiji kjer se nahajajo. Ker polnilnice dodajajo sladkor in sladila je značilno tudi to, da je sladkost pijače drugačna v različnih delih sveta, zaradi karakterističnega okusa za to regijo. Coca-Cola ima manjši delež v velikih franšizah kot so Coca-Cola Enterprises, Coca-Cola Amatil, Coca-Cola Hellenic Bottling Company (CCHBC) in Coca-Cola FEMSA; vendar je polovica proizvedene količine narejene v neodvisnih polnilnicah. Polnilnice vs. Preparat: Preparat • Nizka investicija • $25 - $50 mio • Ena dovolj za velike trge • Oglaševanje, raziskave, pomoč polnilnicam... Polnilnice • Velike površine
5
• • • • •
Visoka investicija Ena linija stane $4 - $10 mio Stavba $40 - $75 mio Za ZDA vsaj 100 polnilnic Odvisne od proizvajalca koncentrata
Na prvi pogled bi dejali, da se bolj splača imeti obrat za izdelovanje preparata kot pa polnilnico, saj so investicije nižje, dovolj je ena za velik trg, neodvisnost od prodajalca… Vendar pa Coca-Cole ne more izdelovati kdorkoli, saj je njen recept strogo varovana skrivnost, zato preparat izdeluje samo Coca-Cola Company oz. njihove podružnice, polnijo pa jo različne polnilnice po celem svetu. Gazirane pijače; Slovenija : ZDA Po porabi pijač se Američani in Slovenci zelo razlikujemo. V Sloveniji imajo sadni sokovi močno prednost pred porabo gaziranih pijač. Npr. leta 2003 je bil delež porabe sadnih sokov približno 50 %, delež gaziranih pijač pa pribl. 36 %. Za primerjavo je bil leta 2006 v Ameriki tržni delež gaziranih pijač 50,9 %, sadnih sokov pa le 13,5 %. Res je, da primerjalni leti nista isti, vendar se poraba gaziranih pijač v Sloveniji v 3 letih ni drastično spremenila.
Prodajna mesta
Coca-Colo prodajajo trgovski centri, supermarketi, manjše trgovine, bencinske črpalke, lokali, avtomati, fast food restavracije itd. V ZDA so prepovedali prodajo pijač v avtomatih po šolah, saj naj bi uživanje pijač med tamkajšnjo mladino precej prispevalo k njihovi debelosti. V Sloveniji še ni bilo potrebe po tovrstnih ukrepih, zato ima naš trg to prednost, da se lahko prodaja tudi prek avtomatov, ki so eden najcenejših načinov prodaje. Poslovanje z ZDA - kulturološke posebnosti ZDA • • • • poslovni običaji so podobni evropskim, z razliko v tem, da potekajo bolj sproščeno in neformalno; možnost hitrega navezovanja stikov s ključnimi ljudmi (hitra določitev ure sestanka); business card predstavlja običajno sredstvo predstavitve v poslovnem svetu; druženje na poslovnih kosilih in večerjah je tudi del poslovnega sveta. Če nam termin ne ustreza, se lahko za povabilo zahvalimo in odklonimo, ne da bi to pomenilo grobo žalitev poslovnega partnerja. Odnosi so nasploh bolj svobodni in neformalni; Angleščina je glavni jezik komuniciranja, v določenih državah ZDA (v Teksasu) pa prevladuje španski jezik zaradi bližine Latinske Amerike, kjer prevladujejo špansko govoreči ljudje.
•
Zakonodaja na področju carin Integrirana carinska tarifa, ki olajša poslovanje z ZDA Z vstopom v EU je Slovenija prevzela carinsko politiko EU. V poslovanju z ZDA trenutno ni bistvenih sprememb, saj za naše izvoznike že od začetka 2002 veljajo enaki pogoji kot za ostale članice EU. V sodelovanju s carinskim uradom in davčnimi administracijami držav članic Komisija Evropske unije razvija in upravlja več različnih baz podatkov z dnevno ažurirano »integrirano carinsko tarifo (TARIC), kontingente in kvote (QUOTA) ter seznam kemičnih snovi (ECICS) v vseh jezikih EU, tudi v slovenščini.
6
Davki in davčna zakonodaja Slovenija: DDV Podjetje bo moralo plačati 8,5 % davek na dodano vrednost, ker gre za preparat za pripravo jestvin Pomembnejši bilateralni sporazumi, ki urejajo gospodarsko sodelovanje med državama (Slovenijo in ZDA) • • Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Združenih držav Amerike o spodbujanju investicij. Konvencija med Republiko Slovenijo in Združenimi državami Amerike o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja. Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Združenih držav Amerike o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju. Pogodba o trgovini in plovbi med Kraljevino Srbijo in Združenimi državami Amerike. Sporazum o zračnem prometu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Združenimi državami Amerike na drugi strani.
• • •
Vir: Register predpisov RS, september 2008 Dokumentacija • • • Naročilnica Tovorni list: je mednarodna konvencija, ki določa, da ima pošiljatelj pravico spremeniti prevozno pogodbo, vse dokler drugi izvod tovornega lista ni izročen prevozniku Potrdilo o poreklu, potrjuje poreklo blaga in je potreben za dokazilo o preferenčni obravnavi oz. carinskih olajšavah, običajno ga izda pristojna gospodarska zbornica države izvoznika ali proizvajalec sam Carinska deklaracija: vloži se jo za vsako blago, ki naj bi bilo dano v carinski postopek, upoštevajoč določila o pristojnosti carinskih organov v carinski zakonodaji Skupnosti in v nacionalnih predpisih Izvozna deklaracija, ki vključuje natančen opis pošiljke in služi za statistično obdelavo podatkov nekaterim uradom Račun, ki ga prodajalec/izvoznik izstavi kupcu/uvozniku v dogovorjenem številu izvodov. Faktura služi kot pokazatelj pogojev, za katere sta se dogovorili pogodbeni stranki, ter pogosto celo nadomešča prodajno pogodbo. Standardni elementi fakture so: vrsta in količina blaga, pričakovana teža, stroški na enoto ter ostali prodajni pogoji (plačilni pogoji). Opis blaga v fakturi se mora skladati z opisom blaga v drugih prevoznih listinah.
•
• •
Tržni potencial: Slovenija-ZDA Razlogov za uvoz koncentrata za izdelavo Coca-Cole in prodajo na Slovenskem trgu je kar nekaj. Najprej je treba poudariti, da gre za svetovno znano blagovno znamko; za ime ki ga pozna praktično vsakdo. Že to pomeni velik plus, saj ni bojazni, da ljudje izdelka ne bi poznali in zato je potrebno veliko manj napora vlagati v prepoznavanje znamke.
7
Tudi raziskave narejene med slovenskimi potrošniki nam dajo zeleno luč. Raziskava, narejena leta 2007 je pokazala, da je Coca – Cola precej priljubljena med Slovenci, saj je bila najljubša pijača kar četrtine anketiranih. Seznam najljubših brezalkoholnih pijač dopolnjujejo še brezalkoholne gazirane pijače drugih okusov, kot so Schweppes, Fanta, Ora, Stil ... Raziskovalci so postavili tudi vprašanje kaj pa dejansko pijemo in pokazalo se je, da je Coca Cola po dejanski porabi ob boku Cockti. Več kot polovica anketiranih je namreč pilo obe pijači. Velikost trga Velikost trga nam predstavlja število ljudi, ki pije gazirane pijače oz. Coca-Colo. Če vzamemo raziskavo iz leta 2007 je dobrih 63 odstotkov vprašanih odgovorilo, da pije gazirane pijače. Če bi to posplošili na celotno populacijo je velikost našega trga približno 1,3 milijona ljudi. Po raziskavah, ki kažejo kaj ljudje dejansko pijejo zasega Coca – Cola polovičen delež. Tako, da lahko rečemo, da je naš trg velik približno 1 mio ljudi. Slovenski trg je torej ugoden za prodajo gaziranih pijač in glede na raziskave mnenj in priljubljenosti med potrošniki tudi za prodajo Coca-Cole.
1.3) IZBIRA POSLA
Kot smo že omenile, smo si za zunanjetrgovinski posel izbrale uvoz iz ameriške zvezne države Georgia, torej gre za uvoz iz države nečlanice EU. Res, da gre za že utečen posel in pripravek za Coca-Colo dejansko uvažamo iz Irske, vendar pa nas je vseeno zanimalo, kako bi posel potekal, če poslujemo s tretjo državo. Na podlagi dobrih odnosov z irskim podjetjem, predpostavljamo, da zaupanje vlada tudi med The Coca-Cola Company in slovenskim dobaviteljem. Nekaj o argumentaciji zakaj bi izbran posel najverjetneje bil izvedljiv in predvsem uspešen, smo napisale že v opisu tržnega potenciala za uvoz pripravka za izdelavo Coca-Cole. V nadaljevanju pa bomo to še podprle z rezultati različnih raziskav o navadah potrošnikov glede uživanja Coca-Cole. Na tem mestu naj še omenimo, da moramo pri izvedbi biti pozorne na posebnosti glede omejitev uvoza. V našem primeru je to carinska stopnja, ki znaša 9,0%.
1.4) OPIS PODJETIJ, KI SODELUJEJO V POSLU
* COCA-COLA HBC SLOVENIJA d.o.o.
Podjetje, ki ima sedež v Trzinu, zaposluje 130 ljudi in je eno izmed vodilnih družb na področju brezalkoholnih pijač, ki je na slovenskem tržišču prisotna že 40 let. Standardna klasifikacija dejavnosti je C 11.070 – proizvodnja brezalkoholnih pijač, mineralnih in drugih stekleničenih vod. Za čim bolj učinkovito distribucijo, je Coca-Cola HBC Slovenija d.o.o. imela sklenjeno pogodbo s kar 16 neodvisnimi distribucijskimi centri po Sloveniji. Njihov namen je postopno
8
uvesti lastno distribucijo izdelkov, kar pa posledično prinese velike investicije v raziskavo trga in želja potrošnikov. Izdelki podjetja Coca-Cola HBC Slovenija d.o.o. so: Coca-Cola, Coca-Cola Light, Coca-Cola Zero, Fanta z okusi Orange, Lemon, Mango in Exotic, ledeni čaj Nestea, pomarančni sok Cappy, Sprite, Schweppes z okusi Tonic Water, Tangerine, Bitter Lemon in Grape Fruit in energijska pijača Burn. Coca-Cola HBC Slovenija d.o.o. je del sistema Coca-Cola Hellenic Bottling Company S.A., evropske organizacije, ki ima sedež v Atenah in polnilnice v 28 različnih državah. Coca-Cola HBC je ena največjih svetovnih družb za polnjenje proizvodov Coca-Cola. V lanskem letu je celotna skupina Coca-Cola HBC prodala preko 11 milijard litrov pijač. Slovenska polnilnica Coca-Cole pa je podjetje Vino Brežice d.d..
* VINO BREŽICE d.d.
Družba, ki ima danes 150 zaposlenih, je delniška družba z več kot 60-letno tradicijo. Podjetje je pričelo obratovati leta 1946 kot izvozno-uvozno trgovsko podjetje VINO-SADJE Brežice in se ukvarjalo s trgovino, proizvodnjo vina in brezalkoholnih pijač. Leta 1964 se je vključilo v sistem Slovin, s pomočjo katerega se je podjetje razširilo na hrvaški trg in v severno Bosno. Takrat je podjetje poleg vina in brezalkoholnih pijač Cockta in Jupi, distribuiralo tudi pivo in mineralno vodo. Leta 1978 so pričeli s polnjenjem Schweppesa, Jupija in Cockte, nato pa so se 1.1.1990 registrirali kot samostojno podjetje VINO Brežice in pričeli razvijati lastno brezalkoholno blagovno znamko FIT. Danes je njihova glavna dejavnost proizvodnja brezalkoholnih pijač in vina. Pri proizvodnji pijač razvijajo in skrbijo za lastne blagovne znamke, za velike trgovske sisteme polnijo različne produkte pod trgovskimi blagovnimi znamkami in so ponosni tudi na uslužnostne polnitve za podjetja Coca-Cola Beverages Slovenija in COTT Europe. Vino Brežice d.d. pa ima tudi dolgoletno tradicijo vin vseh kakovostnih kategorij. Tako pridelujejo namizna, kakovostna, vrhunska in predikatna vina, peneča vina po charmat in klasični metodi, ter posebno vino Moscon Tawny. Njihovo poslanstvo je proizvodnja zdravih in visokokakovostnih proizvodov, kar uresničujejo s spremljanjem trendov, inovacijami in dodajanjem nutrientov. Na tak način povečujejo konkurenčne prednosti in skrbijo za zadovoljstvo potrošnikov. Razvijanje tehnoloških in organizacijskih rešitev za povečanje stroškovne učinkovitosti in zagotavljanje dolgoročnih koristi vsem deležnikom v podjetju pa posledično pripelje do zadovoljstva delničarjev in zaposlenih v podjetju. Vino Brežice d.d. pri snovanju politike kakovosti in ravnanja z okoljem poudarja odgovorno ravnanje pri izpustih v vodotoke in v zrak, racionalno rabo energentov, odgovorno ravnanje z odpadki in izboljševanje delovnega okolja. Pri tem so si zastavili cilje, ki upoštevajo preventivno delovanje, predpisane zahteve s strani domače zakonodaje in sistem ravnanja ISO 14001. Izpolnitve ciljev bodo redno preverjali v okviru vodstvenih pregledov in z objektivnimi meritvami. Stalen napredek pa bodo zagotavljali z dobrimi delovnimi pogoji in nenehnim izobraževanjem zaposlenih in njihovih zunanjih sodelavcev. Podjetje 20 % svojih prihodkov ustvari na tujih trgih. V lanskem letu so ustvarili 7,5 milijonov evrov prihodka ter 500.000 € dobička.
* COCA-COLA COMPANY
Coca-Cola Company je največje podjetje s pijačami na svetu. Deluje v več kot 200 državah in tržijo več kot 2800 proizvodov pijač, od dietnih in navadnih gaziranih pijač do negaziranih pijač, kot so voda, sokovi, čaji, kava, pijače za športnike in energijske pijače.
9
Podjetje ima sedež v Georgia-i v mestu Atlanta. Zaposlujejo približno 90.500 družabnikov v šestih obratovalnih skupinah – Evraziji, Afriki, Evropi, Latinski Ameriki, Severni Ameriki in Pacifiku. Podjetje proizvaja preparate in sirupe za pijače in jih prodaja polnilnicam. Njihova naloga je poleg proizvodnje preparata in sirupov še spremljanje tržnih razmer, oglaševanje znamke, iskanje sponzorstev in oblikovanje embalaže. Njihovo poslanstvo je osvežiti telo, dušo in duha, navdihniti trenutke optimizma skozi njihovo znamko in njihove akcije, ter ustvariti vrednost in pustiti pečat kjerkoli se pojavijo. Vizija, ki jo imajo v podjetju, opisuje kaj si želijo doseči v želji nadaljevanja rasti. Za ljudi si želijo, da bi bilo podjetje dober delovni kraj, ki bi ljudi vzpodbujal, da so najboljši. Glede partnerstev hočejo vzdrževati zmagovalne povezave strank in dobaviteljev, saj le skupaj dosegajo dolgotrajno vrednost. Želijo biti odgovorni državljani in skrbeti za planet s podporo v skupnosti. Kar pa zadeva dobiček pa je vizija podjetja maksimizirati dolgoročno plačilo deležnikom in misliti na celotno odgovornost. Vrednote v podjetju služijo kot kompas za njihova dejanja in opisujejo kako se obnašajo v svetu: Vodenje: Pogum za oblikovanje boljše prihodnost Sodelovanja: moč združuje genije Celost: Biti realen Odgovornost: Če mora biti, bo zaradi mene Strast: Zavezan srcu in duši Raznolikost: to kar vključuje našo znamko Kvaliteta: Kar delam, delam dobro
10
2.) ANALIZA PRIPRAVE POSLA
2.1) UGOTAVLJANJE MOŽNOSTI POSLA IN POTREB PO UVOZU
Coca-Cola je svetovno znana blagovna znamka, na lestvici najmočnejših BZ v regiji, je pristala na drugem mestu. Tabela 1: 10 najmočnejših blagovnih znamk v regiji 10 najmočnejših v regiji (2008 val1) 1. Milka 2. Coca-Cola 3. Orbit 4. Lenor 5. Gillette 6. Cedevita 7. Vegeta 8. Nivea-kreme za obraz 9. Ariel-pralni prašek 10. Paloma-papirnati robčki Vir: http://www.pgmconsult.net/sl/pomoc/indikatorji_v_pgm/ Naše podjetje ima prednost v tem, da se ni treba veliko ukvarjati s prepoznavnostjo blagovne znamke, saj je Coca – Cola ime, ki ga poznajo po celem svetu in je že sprejeta znamka. CocaCola se prodaja na slovenskem trgu, tako da vemo, da so potrebe po uvozu in, da je posel možen. Zanima nas predvsem koliko kupcev je pri nas, da vemo koliko Coca-Cole se lahko proda na slovenskem trgu. To moramo vedeti, da naročimo pravo količino preparata za to pijačo. Najprej nas zanima koliko je sploh ljudi, ki pijejo gazirane pijače. Slika 1: Delež pivcev brazalkoholnih pijač v Sloveniji
Vir: GFK Telefonski Omnibus, maj 2007
11
Raziskava iz leta 2007 kaže, da je takih dobrih 64 %. Lahko bi torej rekli, da je toliko ljudi, ki jim lahko prodamo Coca-Colo. Vendar pa moramo upoštevati, da je med temi tudi nekaj takih, ki te pijače ne marajo in pijejo npr. Cockto, Sprite, Fanto... Tako, da moramo gledati tiste, ki dejansko kupujejo Coca-Colo. Slika 2: Raziskava med slovenskimi potrošniki na vprašanje katere brezalkoholne pijače so pili v zadnjih 4 tednih
Vir: GFK, Telefonski omnibus, maj 2007 Po tej raziskavi lahko sklepamo, da dobra polovica ljudi pije Coca-Colo. Če to posplošimo na celotno populacijo imamo v Sloveniji dober milijon ljudi, ki pijejo to pijačo. Nadalje lahko določimo količino, ki jo lahko prodamo v nekem časovnem obdobju. Pri tem moramo upoštevati še druge dejavnike, ki vplivajo na povpraševanje: • letni čas (v spomladanskih in poletnih mesecih je povpraševanje po brezalkoholnih pijačah večje kot sicer), • geografsko območje (območje ob obali, kjer je veliko hotelov, restavracij, gostinskih lokalov je vsekakor bolj zanimivo za podjetje CCHBCS kot pa območja, kjer koncentracija takih objektov ni velika), • eventi (prazniki, kulturni dogodki, športne prireditve, zabave – potrebno je skrbno koledarsko spremljanje teh dogodkov, da se lahko oblikuje čim bolj objektivno povpraševanje), • cene brezalkoholnih pijač (v primeru, da ima CCHBCS v načrtu kakšne akcijske oziroma promocijske cene izdelkov temu primerno oblikujejo tudi povpraševanje) • substituti: koliko je izdelkov, ki so substituti Coca-Coli; ožje so to Mercator Cola, Cockta, Pepsi... širše pa tudi druge gazirane pijače in končno tudi sadni sokovi. Glede na vse podatke in dejavnike, ki vplivajo na povpraševanje mora naše podjetje določiti količino preparata, ki ga potrebuje izdelavo Coca-Cole za prodajo v mesecu decembru. Če predvidimo, da povprečen pivec Coca-Cole spije v mesecu decembru 3 litre Coca-Cole, pomeni, da moramo imeti pred decembrom v polnilnici dovolj preparata za 3 milijone litrov. Tako bomo zagotovili dovolj pijače za slovenski trg.
12
2.2) OPIS PRAVNE IN EKONOMSKE ZASNOVE POSLA
NAROČILNICA
Podjetji Coca-Cola Company in podjetje Coca Cola HBC Slovenija d.o.o. imata ustaljeno poslovanje in sicer tako, da slovensko podjetje vsak mesec pošlje naročilnico po spletu ameriškemu podjetju. V naročilnici navede naslednje postavke: a) Osnovni podatki: naslova obeh podjetij, kontakta oseba, ID za DDV b) Način plačila c) Količina Slovensko podjetje naroča količino preparata, ki je potrebna za izdelavo Coca-Cole, ki se bo prodajala v mesecu decembru. Po tržni analizi smo ugotovili, da potrebujemo količino preparata, ki bo zadostovala za pripravo 3 milijonov litrov pijače. Če je v vsakem litru pijače 20 g preparata (2 %) potem moramo naročiti 60.000 kg preparata. d) Cena Cena, ki jo moramo plačati Coca-Cola Company za preparat znaša 3 € za kg, torej skupno 180.000 €. Vendar to ni edini strošek za nas, saj moramo upoštevati še carinske dajatve, zavarovanje, stroške prevoza in davek. Da bi izračunali koliko stroškov imamo za tak posel si pomagamo s kalkulacijami. Pogodbena vrednost: 180.000 (3 € * 60000 kg) Fakturna cena na kg: 3 € za kg preparata Carinska stopnja: 9,00000% + 8,88000 €/100 kg Prevozni stroški in zavarovanje: 15000 € = 0,25 € za kg (98 % do SLO meje = 0,245 €/kg, 2 % od meje do cilja = 0,005 €/kg) Strošek špedicije: 1% carinske vrednosti DDV: 8,5 % Nabavna cena = 3 €/kg + Stroški do Slo meje, ki jih nosi kupec po inc. Klavzuli: + 0,245 €/kg = Carinska vrednost = 3,245 €/kg + Carina: carinska vrednost * carinska stopnja= 3,245 €/kg * 9% + 0,088 €/kg = 0,38005 €/kg + stroški od SLO meje do cilja, ki jih nosi kupec po Inc. Klavzuli: 1. prevoz od slo meje do cilja: 0,005 €/kg 2. stroški špedicije: 0,01* 3,245 = 0,03245 €/kg = Neto nabavna cena (NNC) oz. osnova za DDV= 3,245+0,38005+0,03245+0,005 = 3,6625 €/kg Uvozne dajatve Carina za 60.000 kg = carinska vrednost * carinska stopnja * količina= 0,38005 €/kg * 60.000 kg = 22.803 €
13
Podjetje torej posel stane: NNC (3,6625 €/kg * 60.000 = 219.750 €) + DDV (18.678,75 €) = 236.428,75 € Opomba: izračun je narejen v evrih, ker so podatki za carino v evrih, vendar pa podjetje posel dejansko lahko stane več ali manj, ker plačuje v dolarjih. Odvisno je torej kakšen tečaj evro/dolar je v času plačila. e) embalaža Preparat je v plastificiranih vrečah po 20 kg. f) dobavni rok Dobavni rok je 30 dni od prejema potrditve naročila. g) Incoterms klavzula Izbrana je klavzula FOB; po tej klavzuli nosi večji del stroškov in odgovornosti slovensko podjetje, izbrana pa je zato, ker je naše podjetje nekoliko v podrejenem položaju, saj je potreba našega podjetja po preparatu večja, kot pa je velika in nujna potreba Coca-Cola Company ta preparat prodati ravno nam. Klavzula je opisana v naslednji točki. (Izpolnjena naročilnica v prilogah.)
2.3) ANALIZA TVEGANOSTI POSLA
Podjetje Coca-Cola HBC Slovenija d.o.o. se pri poslovanju z Coca-Cola Company ne srečuje z velikim tveganjem, ker že dolgo poslujeta in je med njima velika mera zaupanja pri plačilu in dostavi. Je pa veliko tveganj s katerimi se soočajo podjetja, ki so komaj pričela z mednarodnim poslom. Za podjetje je tvegan vstop na tuje trge, ker mu samo okolje ni znano, poleg tega težje preverjajo boniteto partnerja, med partnerjema pa v začetku še ni zaupanja. Podjetje, ki pričenja z mednarodnim poslovanjem ima tudi slabši vpogled v politično, ekonomsko in pravno ureditev države s katero namerava poslovati. Tveganje pa nastaja tudi zaradi daljših prevoznih poti, na kateri lahko pride do uničenja tovora ali do njegovega poškodovanja. (Povzeto po Makovec Brenčič et al., 2006, Mednarodno poslovanje, EF, skripta). Preparat za pripravo Coca-Cole se med transportom zaščiti tako, da se ga shrani v hladilnike, kjer ni možnosti razlitja ali pokvarljivosti blaga. Podjetji sta dogovorjeni za Incoterms klavzulo FOB, kar pomeni da prodajalec izpolni svojo obveznost, ko blago preda čez ograjo ladje v označenem odpremnem pristanišču. Kupec nosi vse stroške in tveganje izgube ali poškodovanja blaga od takrat dalje. Prodajalec je dolžan izvozno cariniti blago. Klavzula se uporablja le za pomorski in rečni prevoz. Pojavi pa se devizno tveganje, ki nastane ob zvišanju oziroma znižanju valute. Če se poviša vrednost dolarja in mi plačujemo v dolarjih, bo naše podjetje na slabšem, ker bomo mogli za preparat plačati več kot smo plačali prej.
14
Pri poslovanju z drugimi podjetji moramo biti pozorni tudi na razlike v obrestnih merah.
2.4) DOLOČITEV POGOJEV POSLA
CARINSKA DEKLARACIJA
Od trenutka, ko je blago vnešeno na carinsko območje Skupnosti, pride pod carinski nadzor in je lahko predmet kontrole carinskih organov. Za vso blago, ki ga ni mogoče deklarirati ustno, je treba na meji vložiti pisno deklaracijo za vnos blaga v želeni postopek. Deklaracijo je potrebno izpolniti v skladu s Pravilnikom o izpolnjevanju enotne upravne listine in računalniški izmenjavi podatkov ter drugih obrazcih, ki se uporabljajo v carinskih postopkih, priložiti pa je potrebno tudi vse potrebne dokumente za izvedbo želenega carinskega postopka, kot so račun, potrdilo o poreklu, uvozno dovoljenje in prevozne listine. Po vnosu blaga na carinsko območje EU lahko deklarant vloži deklaracijo za naslednje carinske postopke: • sprostitev blaga v prost promet, • tranzit, • carinsko skladiščenje, • aktivno oplemenitenje, • predelavo pod carinskim nadzorom, • začasni uvoz blaga. (Vir: http://www.carina.gov.si/si/informacije/podjetja/uvoz/postopek_ob_uvozu_blaga/ ) V našem primeru, ko uvažamo preparat za Coca-Colo, vložimo deklaracijo za sprostitev blaga v prost promet pri eni izmed blagovnih izpostav, katerih pristojnosti so določene v Uredbi o določitvi izpostav kot notranjih organizacijskih enot carinske službe v RS in njihovem delovnem področju.
UVOZNE DAJATVE
Sprostitev blaga v prost promet je carinski postopek, pri katerem neskupnostno blago pridobi status blaga Skupnosti. Za ta postopek mora deklarant opraviti formalnosti glede uvoza blaga, carinski dolžnik pa mora plačati uvozne dajatve. Pri uvozu se lahko obračunajo naslednje vrste dajatev: • carina, • protidampinške dajatve, • izravnalne dajatve, • dodatne dajatve, • davek na dodano vrednost, • kompenzacijske dajatve, • zamudne obresti, • trošarine, • okoljska dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo CO2 od tekočih goriv, • okoljska dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo CO2 od plinastih goriv, • okoljska dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo CO2 od trdih goriv, • okoljska dajatev zaradi onesnaževanja okolja zaradi uporabe mazalnih olj in tekočin, • okoljska dajatev zaradi onesnaževanja okolja zaradi nastajanja izrabljenih motornih vozil,
15
• davek na motorna vozila, • druge oblike posebnih davkov oziroma dajatev. ( Vir: http://www.carina.gov.si/si/informacije/podjetja/uvoz/uvozni_postopki/sprostitev_blaga_v_pr ost_promet/ ) Za naš posel je potrebno plačati carino, davek na dodano vrednost in okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže.
DAVEK NA DODANO VREDNOSTI
Davek na dodano vrednost se obračunava in plačuje glede na uvoz blaga v EU po 20% oziroma znižani 8,5% stopnji. Davek na dodano vrednost se plačuje pri vsakem vnosu blaga v EU, ki v skladu s carinskimi predpisi nima statusa blaga Skupnosti ali blaga, ki je uvoženo iz tretje države, pa znotraj Skupnosti ni sproščeno v prost promet v skladu s carinskimi predpisi. Pri uvozu blaga je davčna osnova carinska vrednost, ki je določena z veljavnimi carinskimi predpisi EU.
OKOLJSKA DAJATEV ZA ONESNAŽEVANJE OKOLJA ZARADI NASTAJANJA ODPADNE EMBALAŽE
Leta 2006 je pričela nadzorovati plačevanje te dajatve Carinska uprava RS. Naše podjetje Coca-Cola HBC Slovenija d.o.o. je na seznamu zavezancev za okoljsko dajatev zaradi nastajanja odpadne embalaže, kjer smo zapisani kot embaler. Embaler je oseba, ki skladno s predpisi za namen dajanja v promet kot dejavnost embalira ali pakira blago pod svojo blagovno znamko ali ga polni v embalažo, na kateri je oznaka njene blagovne znamke. Če oseba embalira ali pakira blago z blagovno znamko druge osebe ali ga polni v embalažo, na kateri je oznaka blagovne znamke druge osebe, se za embalerja šteje imetnik blagovne znamke. (Vir: http://www.carina.gov.si/si/informacije/podjetja/trosarine/okoljske_dajatve/okoljska_dajatev_ za_onesnazevanje_okolja_zaradi_nastajanja_odpadne_embalaze/ ) Osnova za izračun te dajatve sta 33,36€ letnega nadomestila zaradi vodenja evidenc zavezancev za plačilo okoljske dajatve, ter enota obremenitve okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže, ki znaša 0,0017€, pri čemer je enota obremenitve okolja sorazmerna obremenitvi okolja, ki jo povzroča 1 kilogram embalaže iz naravnega neobdelanega lesa po njeni uporabi. Okoljska dajatev se plačuje na koncu vsakega tromesečja od vsote nadomestila in seštevka enot obremenitve za embalažo, ki je bila dana v promet ali je bila uporabljena v tem obdobju obračuna. Embaler mora sestaviti trimesečni obračun okoljske dajatve na predpisanem obrazcu in ga predložiti oddelku za trošarine na Carinskemu uradu Jesenice. Če bi naše podjetje embalažo ali embalirano blago, za katero smo že plačali dajatev, izneslo v drugo državo članico EU ali izvozilo z območja EU, bi bilo upravičeno do vračila te okoljske dajatve. Ker pa je naše blago namenjeno le slovenskemu trgu, moramo to dajatev plačevati.
16
PREPOVEDI IN OMEJITVE
Prepovedi in omejitve veljajo za blago, kot so tekstil in jeklo, ogrožene rastlinske in živalske vrste, dvojna raba (to so izdelki, kot je programska oprema in tehnologija, ki se lahko uporabljajo za civilne in vojaške namene, to so tudi vsi izdelki v zvezi z razvojem, proizvodnjo, skladiščenjem in širjenjem kemičnega, biološkega ali jedrskega orožja), intelektualna lastnina, jedrske in radioaktivne snovi, kulturna dediščina, odpadki (sem spadajo vse snovi v tekočem, plinastem ali trdnem stanju, ki jih je potrebno predelati ali odložiti kot je predpisano zaradi interesov varstva okolja ali drugega javnega interesa), orožje, strelivo in eksplozivi, ozonski plašč, prepovedane droge in predhodne sestavine, rastline, varnost proizvodov, zdravila, živali in pa kr je pomembno za nas-živila. Carinski organi ne dovolijo uvoza živil in izdelkov, s katerimi prihajajo živila v stik, dokler pristojni zdravstveni inšpektor ne potrdi njihove zdravstvene ustreznosti.
SKUPNA CARINSKA TARIFA
Blago lahko prosto kroži med državami članicami Evropske skupnosti od vzpostavitve notranjega trga ES. Skupna carinska tarifa se zato uporablja le za uvoz blaga preko zunanjih meja EU. Pogoj za delovanje carinske unije in s tem skupnostnega trga EU je enotno izvajanje zunanjetrgovinskih predpisov v vseh državah članicah EU. Ta enotnost se zagotavlja s TARIC-om, ki je integrirana tarifa Evropskih skupnosti. TARIC je zbirka podatkov v elektronski obliki, v kateri so združeni vsi ukrepi, ki jih je potrebno izvajati ob uvozu ali izvozu blaga v EU oziroma iz EU.
NAŠE OBVEZNOSTI GLEDE NA TARIC
Glede na TARIC (številka je 3302 10 29 00) moramo izvesti dva ukrepa. Prvi je carina za tretje države, za katerega je dajatev sestavljena iz dveh delov. Prvi del je standardna 9,00000% stopnja, ki se jo računa od vrednosti uvoza. Ta ukrep je podprt z uredbo R2204/99. Drugi del pa se navezuje na sestavo izdelka uvoza. Glede na to, da je sestavina preparata za pripravo Coca-Cole poslovna skrivnost, ki nam je v podjetju niso želeli izdati, lahko le sklepamo sestavine iz končnega izdelka- napitka Coca-Cole. Tako smo označili, da je vrednost mlečne maščobe med 0 in 1,5, vrednost mlečnih proteinov med 0 in 2,5, vrednost škroba/glukoze med 25 in 50, ter vrednost saharoze/invertnega sladkorja/isoglukoze med 0 in 5. Drugi del carine za tretje države nam je tako po izračunu znašal 8,88000 €/100 kg. Drugi ukrep pa je nacionalno plačilo davka na dodano vrednost, kjer je kar nekaj pogojev. Če predložimo določena potrdila oziroma dovoljenja oziroma listine, bomo imeli določene ugodnosti. Če predložimo Oprostitev plačila DDV in Oprostitev plačila DDV v skladu z mednarodnim sporazumom, bomo oproščeni plačila davka/takse/trošarine; Če predložimo Neobdavčljiv promet v skladu z določili Zakona o DDV, bomo imeli neobdavčljiv promet; Če pa predložimo Obračun DDV po nižji stopnji v skladu z Zakonom o DDV, bomo plačali DDV-ja le 8,5%, medtem ko če potrdil ne priložimo, plačamo DDV-ja 20%.
17
2.5) IZBIRA IN ZAVAROVANJE PLAČIL
Pri plačilu blaga imamo več možnosti, ki pa so lahko ugodne ali za uvoznika ali izvoznika. Tako poznamo plačilo na odprt račun, menico, dokumentarni akcept, dokumentarni inkaso, dokumentarni akreditiv in bančno garancijo, ter predplačilo ali avans. Najbolj pogosto plačilo je dokumentarni akreditiv, je pa tudi najdražji instrument. Pri akreditivu je značilno, da uvoznikova banka, imenovana akreditivna banka na zahtevo in po navodilih kupca ali za svoj lasten račun prevzame obveznost, da bo pod pogoji, določenimi v akreditivu, ter ob predložitvi dogovorjenih dokumentov: • izplačala akreditivni znesek akreditivnemu upravičencu ali izplačala, akceptirala ali negociirala predloženo menico. • o Če plačujemo z akreditivom, so udeleženci v poslu mi kot nalogodajalci, akreditivna banka pri kateri damo mi kot uvozniki nalog za odprtje dokumentarnega akreditiva, akreditivni upravičenec, ki je v našem primeru Coca-Cola Company, obvestilna banka, ki se nahaja v državi izvoznika-ZDA in Coca-Cola Company obvesti, da smo mi odprli dokumentarni akreditiv na njihovo ime. Pri poslu pa sodelujeta še potrdilna banka, ki Coca-Cola Company jamči da bo plačala akreditivni znesek, ko bodo akreditivni pogoji izpolnjeni, in pa izplačilna banka, ki po nalogu akreditivne banke izplača akreditivni znesek. (Povzeto po: Makovec Brenčič et al., 2006, Mednarodno poslovanje, EF, skripta.) Ker ima dokumentarni akreditiv prednosti tako za kupca-nas, kot tudi za prodajalca-CocaCola Company, se v podjetju poslužujemo te oblike plačevanja. Prednosti za nas so, da smo zaščiteni, saj je dolžnost akreditivne banke, da pregleda dokumente Coca-Cola Company in če so pravilni plača kupnino. Zaščiteni smo tudi pred tveganjem, da nam Coca-Cola Company ne dobavi količine in kakovosti blaga kakršna je dogovorjena v pogodbi. S tem ko financiramo posel, pa pridobimo tudi boljšo pogajalsko pozicijo pri dogovarjanju o ostalih elementih prodajne pogodbe, kot je prevozna klavzula, valuta plačila,… Ker so pri dokumentarnem akreditivu najbolj pomembni dokumenti, je potrebno imeti trgovsko fakturo, prevozne in zavarovalne dokumente, spričevalo o izvoru, carinsko fakturo, certifikat o kakovostnem in količinskem pregledu in druge.
18
3.) ANALIZA IZVEDBE POSLA
POSTOPEK IZVEDBE POSLA Coca-Cola HBC Slovenija (v nadaljevanju kupec) kontaktira s The Coca-Cola Company (v nadaljevanju proizvajalec) preko elektronske pošte in jim pošlje izpolnjeno naročilnico. Proizvajalec nato naročilnico pregleda, jo vnese v svojo bazo podatkov in pošlje kupcu potrjeno naročilo, oziroma v primeru spremenjenih cen ali česar koli drugega, nove podatke in počaka na potrdilo naročila. Ker gre že za utečen posel, ne pričakujemo kakšnih velikih sprememb, če pa bi do le teh vseeno prišlo, bi moral kupec še enkrat poslati potrdilo naročila. Ko proizvajalec dobi potrjeno naročilo nazaj, sporoči v svoje skladišče katere izdelke smo naročili in jih primerno pripravijo za prevzem. Mi kot kupec nato v sodelovanju s podjetjem Intereuropa d.o.o. (v nadaljevanju špediter), ki je naš špediter in za nas opravi prevoz iz Savanne, oziroma najame različne prevoznike da pripelje blago do nas. Kupec in proizvajalec imata v pogodbi dogovorjeno Incoterms klavzulo FOB, kar pomeni, da od trenutka, ko je blago naloženo na krov ladje, odgovornost zanj nosi kupec. Vso to proceduro opravi špediter, kateremu izdamo vso potrebno dokumentacijo za nemoten prevzem blaga pri proizvajalcu. Le ta izda in izroči špediterju ob prevzemu blaga odpremnico in vso potrebno, že prej opisano dokumentacijo, za nemoteno carinjenje blaga v Sloveniji. Blago potem špediter prevzame v proizvajalčevem skladišču in ga preko cestnih povezav pripelje v prej omenjeno pristanišče in nato z ladjo do Luke Koper, kjer je blago dano v carinjenje. Špediter je pri tem postopku prisoten in je predložil vso potrebno dokumentacijo za izvedbo carinjenja. Blago je tudi dano v skladiščenje v slovenskem pristanišču in čaka, da ga mi kot uvoznik prevzamemo. S strani špediterja nam je izstavljena faktura za poravnavo vseh carin, dajatev, davkov, stroškov bančne garancije, tovornine za neevropske države in pa stroškov samega špediterja, ki jih je imel ob sami izvedbi nekaterih del za nas. Zdaj ko je blago prevzeto ga pregledamo zaradi kakršnih koli reklamacij in ga nato lahko uporabimo za našo vnaprejšnjo uporabo.
ZAVAROVANJE Klavzula FOB nam razlaga, da prodajalec izpolni svojo obveznost izročitve blaga, ko je blago prešlo ladijsko ograjo v določeni nakladalni luki. Kupec nosi vse stroške, rizike izgube ali poškodbe blaga od tega trenutka dalje, prodajalec pa opravi izvozno carinjenje blaga.
DOKUMENTACIJA Dokumentacija, ki je potrebna pri izvedbi našega zunanjetrgovinskega posla, je že opredeljena nekaj strani nazaj pod točko 1.2.
19
4.) ANALIZA ZAKLJUČKA POSLA
Naše podjetje je, kot je že rečeno v uvodu, resnično, vendar pa je posel kot je opisan v tej seminarski nalogi, izmišljen. Pri analizi posla smo kljub obstoju resničnega uvoznega podjetja, morali veliko predpostavljati, saj nam v podjetju kar nekaj informacij niso želeli razkriti. Tako smo prikrojili podatke o ceni preparata, načinu plačila, načinu poslovanja, incoterms klavzuli, itd. Tudi država izvoznica v resničnem poslu ni Amerika, ampak Irska. Vsekakor pa bodo ti resnični posli med Slovenijo in Irsko potekali še naprej, saj je povpraševanja v Sloveniji po pijačah, ki jih uvaža Coca-Cola HBC Slovenija d.o.o., zelo veliko. Če povzamem, so stroški povezani s poslom naslednji: Stroški nabave preparata, carinska stopnja, prevozni stroški in zavarovanje, stroški špedicije in davek na dodano vrednost. Tako smo naredili izračun, da na mesec potrebujemo nekje 60.000 kilogramov preparata, čigar vrednost je 3 €/kg, tako da nas z vsemi stroški posel stane 236.428,75 €, kar pa se lahko spremeni, saj je končna vrednost odvisna od tečaja €/USD. Poleg tega je lahko cena posla drugačna, če se spremeni povpraševanje po pijačah, ali pa če se spremenijo dobavni pogoji. Vendar je Coca-Cola tako dolgo že na tržišču, da se povpraševanje lahko napove in v resnici ne odstopa veliko od teh napovedi, dobavni pogoji pa so zapisani v pogodbi, ki jo imata država izvoznica in Slovenija in se morata obe državi teh pogojev držati.
20
VIRI IN LITERATURA
Spletne strani: o http://www.gfk.si/lnovice.php?NID=1878 o http://www.gfk.si/4_2_lclank.php?cid=1035 o http://www.pgmconsult.net/sl/pomoc/indikatorji_v_pgm/ o www.izvoznookno.si/ o http://www.bizi.si/podjetje/opodjetju.aspx?gDkKI9cYEgr2pMFtCvYTIXE6hGIqUG%2BLtFcG070w%2B88%3D o http://www.infocity.si/rumene-strani/coca-cola-hbc-slovenija/izkaznica o http://www.unglobalcompact.org/ParticipantsAndStakeholders/search_participant.html?det ail=Coca-Cola+HBC+Slovenija+d.o.o. o http://www.coca-colahellenic.com/country/files/en/slovenia/index.html o http://www.coca-colahellenic.com/country/files/en/slovenia/environment.html o http://www.vino-brezice.si/o_podjetju.html o http://www.vino-brezice.si/poslanstvo.html o http://www.vino-brezice.si/zgodovina_razvoj.html o http://www.vino-brezice.si/okoljska_politika.html o http://www.eposavje.com/gospodarstvo/37-gospodarstvo/1347-vino-brezice-predstavitevnovinarska-konferenca-brezice o http://www.carina.gov.si/si/informacije/podjetja/uvoz/postopek_ob_uvozu_blaga/ o http://www.carina.gov.si/si/informacije/podjetja/uvoz/uvozni_postopki/sprostitev_blaga_v _prost_promet/ o http://www.carina.gov.si/si/informacije/podjetja/trosarine/okoljske_dajatve/okoljska_dajat ev_za_onesnazevanje_okolja_zaradi_nastajanja_odpadne_embalaze/ o http://www.carina.gov.si/si/informacije/podjetja/prepovedi_in_omejitve/prepovedi_in_ome jitve/ o http://www.carina.gov.si/si/informacije/podjetja/carinska_tarifa/skupna_carinska_tarifa/ o http://www.carina.gov.si/si/informacije/podjetja/carinska_tarifa/taric_podatkovna_zbirka_ dajatev_in_drugih_ukrepov/ o http://taric-curs.gov.si/itaric/Prog07.jsp?pmeasuresid=1980&pvaluta=EUR&pdodkoda=&pdatum=08.12.2008&plang=SL o http://tariccurs.gov.si/itaric/Prog01.jsp?pdodkoda=7010&pvaluta=EUR&ppostopek=U&ptarifa=3302 102900&pdrzavaiso=US&pdatum=08.12.2008&plang=SL o http://www.thecoca-colacompany.com/ourcompany/the_cocacola_system.html o http://www.thecoca-colacompany.com/ourcompany/mission_vision_values.html o http://www.thecoca-colacompany.com/brands/product_list_o.html
21
Literatura: o Makovec Brenčič et al., 2006, Mednarodno poslovanje, EF, skripta. o Prosojnice vaj pri predmetu Tehnike in oblike mednarodnega poslovanja o Prosojnice vaj pri predmetu Poslovno okolje o Diplomska naloga vzeta s spletne strani: http://dkum.uni-mb.si/IzpisGradiva.php?id=9303
22
PRILOGE
Slika 1: Ameriški trg osvežilnih pijač v letih 2005, 2006
Slika 2: Raziskava med slovenskimi potrošniki na vprašanje katero brezalkoholno gazirano pijačo imajo najraje
Vir: GFK Telefonski Omnibus, maj 2007
23
Tabela 1: Prodaja brezalkoholnih pijač v Sloveniji v letih 2001, 2002, 2003 2001 Brezalkoholne gazirane pijače (v l) Izotonični in energetski napitki (v l) Ledeni čaji (v l) Sadni sokovi (v l) Sadni sirupi (v l) Napitki v prahu(v kg) Vir: Gral Iteo, panel trgovin 56.811.918,3 2.259.371,5 15.294.876,7 69.557.292,4 6.412.255,0 ni podatka 2002 51.554.322,4 2.149.766,0 12.229.013,4 69.049.574,2 6.164.494,0 727.240,1 2003 54.373.280,7 2.387.005,8 14.019.951,0 72.524.462,6 6.153.482,8 873.314,3
24
Primer naročilnice preparata za pripravo Coca-Cole, ki jo naše podjetje Coca-Cola HBC Slovenija d.o.o. pošlje izvoznemu podjetju Coca-Cola Company:
Naročilnica
Podatki o pošiljatelju Coca-Cola HBC Slovenija, d.o.o. Motnica 9
Podatki o naslovniku The Coca-Cola Company P.O. Box 1734 Atlanta, GA 30301
1230 Trzin
Kontaktna oseba G. Marjan Novak Tel: 080-1230 E-mail: infoslo@cchbc.com ID številka za DDV: 7839475
Naziv Preparat za pripravo Coca-Cole
Količina 60.000 kg
Cena 3 eur/kg * 60.000 = = 180.000 eur
Drugi pogoji: embalaža: plastične vreče po 20 litrov preparata dobavni rok: 30 dni od prejema potrditve naročila Incoterms klavzula: FOB način plačila:
Kraj in datum: Trzin, 1.10.2008
25
Primer obrazca za obračun okoljske dajatve zaradi nastajanja odpadne embalaže:
