Seminarska naloga
INFORMATIKA

»PREDSTAVITEV DIGITALNE KNJIŽNICE SLOVENIJE – d.Lib.si V OKVIRU NARODNE IN UNIVERZITETNE KNJIŽNICE«

KAZALO

KAZALO i 1. UVOD 1 2. PREDSTAVITEV NUK 1 3. RAZVOJ DIGITALNE KNJIŽNICE V SVETU IN DOMA 1 4. DOKUMENTI, KI OPREDELJUJEJO IN USMERJAJO RAZVOJ DIGITALNE KNIŽNJICE SLOVENIJE 2 5. AKTUALNO STANJE DIGITALNE KNIŽNJICE SLOVENIJE 3 5.1 Vsebina portala dLib.si 3 5.2 Tehnologija in standardi 4 5.3 Prednosti in pomanjkljivosti digitalne knjižnice Slovenije 5 5.3 Promocija (uporaba portala) digitalne knjižnice Slovenije 7 6. ZAKLJUČEK 8 7. LITERATURA IN VIRI 9 7.1 Literatura 9 7.2 Viri 9

1. UVOD
Digitalna knjižnjica je eden izmed pomembnejših in predvsem nepogrešljivih atributov vsake države, saj s svojo ponudbo knjižničnega in drugega gradiva, omogoča vsem prebivalcem lažje in hitreje dostopno znanje. Pomembnosti digitalne knjižnjice se že nekaj časa zaveda tudi Narodna univerzitetna knjižnjica, ki svojo spletno ponudbo literature v digitalni knjižnjici Slovenije - d.Lib.si neprestano veča ter izpopolnjuje. Kot študenta, se tudi midva zavedava prednosti digitalne knjižnjice, predvsem pri zmanjšanju časa porabljenega za iskanje posamezne literature. Zato sva si kot temo seminarske naloge tudi izbrala predstavitev digitalne knjižnjice Slovenije - d.Lib.si v okviru katere prav v ta namen poteka tudi zbiranje visokošolskih del, katerih zbirka nastaja s projektom DIZZIS - Razvoj digitalne zbirke znanstveno-raziskovalnih in strokovnih publikacij. Cilj take izgradnje digitalne zbirke je zagotavljanje dostopa do celotnih besedil magistrskih in doktorskih del slovenskih univerz z ene lokacije, kar nam vsem uporabnikom omogoča veliko hitrejši dostop do želenega gradiva.
2. PREDSTAVITEV NUK
Narodna in univerzitetna knjižnica (v nadaljevanju NUK) je javni zavod, katerega ustanovitelj je Republika Slovenija, ustanoviteljske pravice in obveznosti pa opravlja Vlada Republike Slovenije. NUK je slovenska nacionalna knjižnica, univerzitetna knjižnica Univerze v Ljubljani, center za razvoj slovenskih knjižnic in po definiciji mednarodnega bibliotekarskega združenja IFLA (International Federation of Library Associations and Institutions) osrednja znanstvena knjižnica v Sloveniji.
Temeljna naloga nacionalnih knjižnic je trajno hranjenje in ohranjanje nacionalno pomembnega knjižničnega gradiva, med katerim je vedno več gradiva v elektronski obliki in med njim vedno večji delež v digitalni obliki. V primerjavi z arhivsko stroko, ki ima dolgotrajno ohranjanje omejeno na dobo sto let, v knjižničarstvu zgornja meja ni določena. Zato se nacionalne knjižnice povsod po svetu spopadajo s problematiko trajnega ohranjanja digitalnega gradiva (tako izvorno digitalnega, kot tistega, ki je nastalo z digitalizacijo). Poleg tega pa so knjižnice dolžne zagotavljati čim širšo oziroma čim lažjo dostopnost do hranjenega gradiva, ne glede na nosilce oz. vrsto zapisa.
Temeljni strateški cilj NUK je omogočiti najširši možen dostop do slovenske in svetovne intelektualne, znanstvene in kulturne dediščine. Knjižnična zbirka NUK in drugi informacijski viri morajo postati dostopni vsakomur, po možnosti na njegovi t.i. virtualni knjižni polici s pomočjo elektronskega dostopa.
3. RAZVOJ DIGITALNE KNJIŽNICE V SVETU IN DOMA
Prvi obsežnejši projekt digitalizacije literarnih del predstavlja znani Projekt Gutenberg, ki ga je leta 1971 začel študent Univerze v Illinoisu, Michael Hart. Do leta 1989 so literarna dela prostovoljci ročno pretipkavali, kasneje pa so knjižnično gradivo začeli dodajati s pomočjo skenerjev in optičnega prepoznavanja (OCR). Hartova motivacija je bila predvsem omogočiti čim več ljudem čim cenejši dostop do svetovnih klasikov.
Leta 2004 se je tudi spletni gigant Google lotil obsežnega projekta in sicer je bil poleg iskanja po svetovnem spletu cilj tega projekta omogočiti iskanje tudi po ogromni količini podatkov, ki so ljudem na voljo v svetovnih knjižnicah. Google je tako sklenil dogovor z več knjižnicami in jim pomagal pri digitalizaciji del v njihovi posesti. Soritev Google Books tako danes omogoča iskanje po celotnem besedilu že digitaliziranih knjig, v Googlovi digitalni shrambi e-knjig, pa je danes shranjenih že več kot 7 milijonov knjig.
Digitalizacija knjižničnega gradiva v širšem obsegu pa se je v Evropi začela predvsem kot odgovor na projekt Google Print. Ta omogoča založnikom, da objavijo naslovnice knjige, povzetke in odlomke knjižnih izdaj, s čimer naj bi spodbudili potencialne kupce k nakupu njihovih knjig. Namen tega projekta je bila promocija novo natisnjenih knjig, pomemben del pa je predstavljala tudi digitalizacija knjižničnega gradiva. Ker pa so imeli v tem projektu vodilno vlogo Britanci in Američani, se je s tem še okrepila globalna prevlada angleščine, zato je nekdanji francoski predsednik Jacques Chirac dal pobudo, da bi na spletu objavili tudi francosko in drugo evropsko literaturo. Francozi so tako k projektu povabili tudi ostale države EU in med drugimi je pristanek k enotnemu evropskemu projektu digitalizacije v začetku leta 2005 izrazila tudi Slovenija.
Evropska digitalna knjižnica - Europeana je izšla iz projekta TEL (The European Library), ki je trajal od leta 2001 do konca januarja 2004. Temeljni cilj projekta je bil vzpostavitev skupne Evropske knjižnice, ki naj bi omogočala enotni dostop do gradiva, ki ga hranijo evropske nacionalne knjižnice v elektronski ali tiskani obliki. Ob tem naj bi raziskali možnosti povezave zelo različnega gradiva na tradicionalnih in elektronskih medijih, ki se hrani na različnih lokacijah, ter proučili način njegovega posredovanja uporabnikom. V projektu je sodelovalo devet partnerjev, od tega sedem evropskih nacionalnih knjižnic (tudi NUK) ter Konferenca evropskih nacionalnih knjižnic (CENL). Po zaključku projekta je bila junija 2004 ustanovljena Evropska digitalna knjižnica kot skupni servis partnerskih knjižnic s sedežem v Haagu (Šavnik, 2005, str. 30).
NUK se torej z digitalizacijo gradiva in vključitvijo v Evropsko digitalno knjižnico postavlja ob bok največjim in najbogatejšim evropskim nacionalnim knjižnicam.
4. DOKUMENTI, KI OPREDELJUJEJO IN USMERJAJO RAZVOJ DIGITALNE KNIŽNJICE SLOVENIJE
Temeljne usmeritve na področju izgradnje Digitalne knjižnice Slovenije je opredelil dokument Komisije evropskih skupnosti i2010 – Digitalne knjižnice (2005), ki je predstavljal strateški okvir razvoja digitalnih knjižnic evropskih držav. Evropske iniciative s področja digitalizacije kulturne dediščine in gradnje digitalnih knjižnic poudarjajo, da se bo uresničevanje možnosti digitalnih tehnologij za splošen in enostaven dostop do podatkov odvijalo na ravni zagotavljanja spletne dostopnosti gradiv, digitalizacije analognih zbirk in arhiviranja ter trajnega ohranjanja digitalnih gradiv. Nacionalni programi za kulturo že zadnjih nekaj let omenjene dejavnosti izpostavljajo kot naloge slovenske kulturne politike na področju knjižničarstva, poudarjajo pa tudi potrebo po intenziviranju izobraževanja knjižničarjev za potrebe vseh dejavnosti v sodobni knjižnici ter dejavno vključevanje digitaliziranih knjižničnih vsebin v mrežo na področju kulturne vzgoje.
Strategija razvoja informacijske družbe v Republiki Sloveniji – si2010 (2007) je opredelila vizijo vloge e-kulture v informacijski družbi, ki je zagotavljanje razvoja in široke dostopnosti digitalnih kulturnih vsebin Slovenije kot osnove za prepoznavnost Slovenije v svetu, s čimer hkrati prispeva k večanju znanja za večjo kakovost življenja.
Konkretne strategije izgradnje in razvoja celovite digitalne knjižnice Slovenije pa je začrtal dokument Strategija razvoja Digitalne knjižnice Slovenije – dLib.si 2007 − 2010 (2006). NUK se je s tem dokumentom odzval na pobude Evropske unije in na vedno večje zahteve, ki jih narekujejo uporabniki knjižničnih storitev in tehnologija, ki vedno bolj napreduje in omogoča ponudbo teh storitev na drugačen, sodoben način. Z izgradnjo celovite digitalne knjižnice Slovenije naj bi NUK v bližnji prihodnosti postal razvojni in storitveni center za slovensko knjižnično mrežo ter uporabnike knjižničnih storitev. Jedro digitalne knjižnice predstavlja kulturna dediščina slovenskih knjižnic, odprta tehnološka zasnova dLib.si pa omogoča tudi vključevanje drugih institucij. Rezultat razvoja bo torej sodobna in celovita digitalna knjižnica, ki bo uporabniku prijazna in preprosta za uporabo, hkrati pa bo omogočala tudi trajno ohranjanje najdragocenejših zbirk kulturne dediščine in njihovo dostopnost najširši javnosti.
Temeljne poslovne usmeritve knjižnice v zvezi z razvojem digitalne knjižnice Slovenije so opredeljene v Nacionalnem programu za kulturo 2008–2011 in Strateškem načrtu NUK za obdobje 2010–2013. Nacionalni program za kulturo daje poudarek in predvideva financiranje zlasti tistih programov nacionalne knjižnice, ki zagotavljajo njeno usmerjenost v bogatitev nacionalne zbirke in njene čim širše dostopnosti.. Hkrati s tem predvideva vzpostavitev ustrezne informacijsko komunikacijske infrastrukture, ki bo omogočala digitalizacijo tiskane knjižnične dediščine, njeno ustrezno arhiviranje in varovanje ter ostale potrebne pogoje za nadaljnji razvoj portala digitalne knjižnice Slovenije »dLib.si«. Ob tem poudarja tudi pomen hranjenja in varovanja knjižničnega gradiva kot kulturnega spomenika. Med strateškimi cilji na področju knjižničarstva navaja cilj »razvoj nacionalne digitalne knjižnice« in ukrep za njegovo uresničitev, tj. izgradnjo Digitalne knjižnice Slovenije in digitalnega repozitorija za trajno ohranjanje digitalnih vsebin.
Strateški načrt NUK za obdobje 2010−2013 pa opredeljuje kot prioritetne strateške usmeritve knjižnice, ki so vezani tudi na razvoj digitalne knjižnice, naslednje: * ohranitev slovenske pisne kulturne in znanstvene dediščine, * izboljšanje dostopnosti knjižnične zbirke in drugih informacijskih virov, * sočasni razvoj tradicionalne in digitalne knjižnice ter * razvijanje strateških partnerstev.
5. AKTUALNO STANJE DIGITALNE KNIŽNJICE SLOVENIJE
Zagotavljanje širokega dostopa do digitalnih vsebin, ki predstavlja enega od osrednjih in prioritetnih poslovnih ciljev NUK, se istočasno izvaja na štirih, vsebinsko prepletenih področjih, in sicer: vsebinsko, avtorsko-pravno, tehnološko področje in področje promocije. Temeljni cilj, ki ga pogojuje usklajen razvoj posameznih področij je enostaven in takojšen dostop do digitalnih knjižničnih vsebin.
5.1 Vsebina portala dLib.si
Portal dLib.si se je uspel uveljaviti v najširšem digitalnem okolju kot prepoznaven, prosto dostopen informacijski vir, ki na enem mestu zagotavlja dostop do slovenske pisne kulturne dediščine in besedil sodobne slovenske znanosti.
Ob koncu leta 2011 je portal dLib.si vseboval že kar 492.243 bibliografskih enot različnih gradiv, in sicer:
• 31.237 bibliografskih enot znanstvenega časopisja in člankov;
• 435.039 bibliografskih enot starejše in sodobne periodike;
• 9.588 fotografij;
• 6.137 plakatov;
• 1.938 knjig;
• 1.769 zapisov notnega gradiva;
• 837 visokošolskih del, katerih zbirka nastaja v okviru projekta DIZZIS – Razvoj digitalne zbirke znanstveno-raziskovalnih in strokovnih publikacij.
• 729 del zbirke Artoteka,
• 153 rokopisov,
• 833 raziskovalnih poročil ARRS,
• 591 razglednic,
• 499 zemljevidov;
• več kot 200 naslovov časopisja,
• 15 3D predmetov,
• 100 zvočnih posnetkov;
• 81 vedut,
• 15 načrtov Ljubljane,
• 13 virtualnih razstav,
• 4 filme,
• 2 multimedijski prestavitvi,
• 9 zbirk (Letno poročilo NUK 2011, str. 83-92).
5.2 Tehnologija in standardi
Jedro informacijskega sistema dLib.si predstavlja podatkovni strežnik, ki je namenjen hranjenju podatkov. V podatkovnem strežniku so v ločenih bazah podatkov shranjene arhivske kopije digitalnih gradiv ter ogledne kopije, namenjene za pregledovanje prek spleta. Arhivske kopije se hranijo v formatu datotek, ki zagotavlja visoko kakovost zapisa, pri oglednih kopijah pa je prva prioriteta učinkovitost pregledovanja prek spletnega portala, kar pogojuje uporabo kompresiranih formatov. Kljub temu, da obstoječa dLib.si ponuja le majhen delež kulturne dediščine v digitalni obliki, so trenutno razpoložljive kapacitete knjižnice že v veliki meri izkoriščene.
Informacijski sistem dLib.si je popolnoma samostojen, vsa gradiva, ki jih uporabnik lahko najde prek spletnega portala se tudi dejansko nahajajo v dLib.si. Hkrati se dLib.si povezuje tudi z Evropsko digitalno knjižnico, ki ima možnost zajemati metapodatke o gradivih, shranjenih v dLib.si. Na ta način lahko njeni uporabniki ob iskanju najdejo tudi gradiva, shranjena v dLib.si..
Pri izgradnji sistema dLib.si so v največji možni meri uporabljene najsodobnejše, globalno sprejete tehnologije. V nadaljevanju je naštetih le nekaj vsebinsko pomembnih tehnologij oziroma standardov, ki so uporabljeni v dLib.si.
• Dublin Core metapodatkovna shema: je standard za meddomenski (ang. cross domain) opis informacijskih virov. Uporablja se ga za opisovanje objavljenih gradiv na portalu dlib.si in za omogočanje interoperabilnosti z drugimi digitalnimi knjižnicami, v prvi vrsti z Evropsko digitalno knjižnico.
• XML (Extended Markup Language): je semantični standard, ki definira semantiko metapodatkov v dLib.si. Omogoča definiranje hierarhične strukture zapisa, ki je nujno potrebna za realizacijo metapodatkovnih opisov. XML je globalno sprejet standard, ki podpira interoperabilnost na semantični ravni.
• OAI protokol (Open Archive Initiative Protocol): omogoča avtomatizirano izmenjavo metapodatkov med digitalnimi knjižnicami. Druge digitalne knjižnice lahko prek OAI protokola zajemajo metapodatke dLib.si, kar njihovim uporabnikom omogoča transparentno iskanje po vsebini slovenske digitalne knjižnice.
• Z39.50: je standard izmenjave metapodatkov, ki omogoča konverzijo med različnimi formati metapodatkov. Temeljna funkcija standarda v sistemu dLib.si je podpora interoperabilnosti med različnimi sistemi katalogizacije knjižničnega gradiva.
• OAIS (Open Archival Information System - OAIS): je referenčni model odprtega arhivskega informacijskega sistema. Na njegov velik pomen kaže dejstvo, da je bil ta model sprejet kot standard za oblikovanje vseh elektronskih arhivov (Strategija razvoja Digitalne knjižnice Slovenije - dLib.si 2007-2010, str. 55-56).

Gradiva, ki se hranijo v dLib.si, so neprecenljive vrednosti, ki se bo s staranjem knjižničnega gradiva na klasičnih nosilcih še povečevala. Zaradi tega je informacijska varnost ključna problematika, s katero se srečuje knjižnica pri izgradnji dLib.si. Podatki dLib.si se redno replicirajo na štiri različne varnostne kopije, od katerih se ena hrani na ločeni lokaciji, ki je od knjižnice oddaljena 5 km.
5.3 Prednosti in pomanjkljivosti digitalne knjižnice Slovenije
Prednosti:
• Neomejen dostop: časovno, prostorsko, ne glede na napravo Digitalna knjižnica s svojo organizacijo in delovanjem omogoča doseganje bistveno širšega kroga uporabnikov kakor klasične knjižnice. Potencialni uporabniki digitalne knjižnice so uporabniki na globalnem nivoju, za njih pa je značilen izredno širok spekter informacijskih potreb.
• Hitrejše, bolj učinkovito in kvalitetno iskanje
Prek skupnega in enotnega portala je na osnovi sodobnih tehnologij preko digitalne knjižnice omogočen dostop do znanja in zakladov, ki jih hranijo različne institucije na področju kulture, znanosti in izobraževanja.
• Ažurnost
Pri vzpostavljanju, razvijanju in stalnem vzdrževanju digitalne knjižnice Slovenije prav tako istočasno poteka ažuriranje oz. posodabljanje njenih vsebin hkrati pa dodajanje novih digitaliziranih gradiv v njeno bazo podatkov.
• Mednarodno sodelovanje dLib.si se povezuje tudi z Evropsko digitalno knjižnico (Europeana), ki ima možnost zajemati metapodatke o gradivih, shranjenih v dLib.si. Na ta način lahko njeni uporabniki ob iskanju najdejo tudi gradiva, shranjena v dLib.si, prav tako pa se je NUK z vključitvijo v Evropsko digitalno knjižnico pridružil največjim evropskim nacionalnim knjižnicam in je eden od ustanoviteljev Europeane, ki danes združuje že 47 nacionalih knjižnic v Evropi.
• Ekonomičnost
Ena izmed bolj očitnih prednosti digitalne knjižnice Slovenije je ekonomičnost oz. racionalnost, saj lahko do nekega gradiva v digitalni obliki istočasno dostopa neomejeno število ljudi, prav tako pa ni obvezen obisk knjižnice, temveč je nujna le povezava s svetovnim spletom kjerkoli na svetu. Ta prednost pride predvsem do izraza za razna dela, ki so zelo stara in v osnovi posamezniki do njih ne moremo dostopati, ker so hranjena v arhivih, z njihovo digitalizacijo pa je sedaj omogočen dostop tudi do teh varovanih in narodno pomebnih del.
• Varovanje kulturne dediščine Pri izgradnji in razvoju digitalne knjižnice, ki se izvaja v okviru NUK so v prvi vrsti upoštevane prioritete, ki izhajajo iz Strategije razvoja Slovenije. Sem sodijo zlasti odprtost Slovenije in njene nacionalne knjižnice v sodobni svet, krepitev razvoja slovenskega jezika, uveljavljanje nacionalne identitete, varovanje kulturne dediščne, zagotavljanje lažje dostopnosti do kulturnih dobrin iz zakladnice knjižnice ter povezovanje kulture, izobraževanja in znanosti.
Pomanjkljivosti:
• Nerešen problem avtorskih pravic v digitalnem okolju
V želji, da digitalna knjižnica Slovenije deluje zakonito v okviru obstoječe zakonodaje in je avtorskopravno popolnoma varen spleten medij, se knjižnica z problematiko avtorskih pravic v digitalnem okolju ukvarja na različnih ravneh. Ker pa to pravno področje v številnih ozirih še ni popolnoma urejeno, se knjižnica pogosto spopada s problemi omenjene pravne narave.
• Različna računalniška pismenost uporabnikov
Problem slabe računalniške pismenosti velikega dela prebivalstva (predvsem starejših ljudi), je možno reševati z raznimi izobraževalnimi programi, prav tako pa lahko veliko pripomorejo tudi ustvarjalci in vzdrževalci portala knjižnice, s tem ko naredijo njegovo uporabo in dostop do gradiv čim bolj enostaven in preprost.
• Majhna količina gradiva v e-obliki
Problematika majhne količine digitaliziranega gradiva se lahko odpravi le z časom in nenehnim povečevanjem arhivskih kopij digitalnih gradiv v podatkovnem strežniku digitalne knjižnice.
• Hitro spreminjajoča se oblika vmesnika
Problem hitro spreminjajoče se oblike vmesnika je predvsem povezan z stalnim razvijanjem in izboljševanjem informacijske tehnologije, kar vpliva na zastaranje trenutno delujočih in uvedenih informacijskih rešitev. Zato je za digitalno knjižnico Slovenije ključnega pomena, da za njenim delovanjem stoji učinkovita in primerno usposobljena ekipa, ki bo ves čas vzdrževala in nadgrajevala oz. posodabljala delovanje knjižnice, tako da bo ta dosegla čim večji kakovostni nivo.
• Pomanjkanje celovite dologoročne strategije razvoja
Z vidika stanja pri vzpostavljanju in izgradnji digitalnega arhiva oziroma digitalne knjižnice, Slovenija nekoliko zaostaja za primerljivimi evropskimi državami, npr. za Finsko in Nizozemsko. Glavna težava izvira iz dejstva, da Slovenija za enkrat še nima na nacionalnem nivoju celovito izdelane dolgoročne strategije razvoja oziroma izgradnje digitalne knjižnice, niti enotne strategije digitalizacije nacionalno pomembnega knjižničnega gradiva. Sklepi Sveta Evropske skupnosti s tega področja namreč nalagajo državam članicam te združbe pripravo nacionalnih strategij in večletnih finančnih načrtov za shranjevanje, digitalizacijo, dolgoročno hranjenje digitalnih kulturnih vsebin, seznanjanje javnosti z njimi, izobraževanje o njih ter permanentno usposabljanje na tem področju.
• Problem prepoznavanja relevantnosti zadetkov
Nezmožnost vedenja ali so posamezniki pri iskanju gradiv prišli do željenih informacij ali ne.
5.3 Promocija (uporaba portala) digitalne knjižnice Slovenije
Na podlagi odprtokodnega sistema za beleženje statistike uporabe AWStats (spremljanje obiska po dogodkih na strežniku) v NUK ugotavljajo, da se je leta 2011 število različnih obiskovalcev povečalo za 50 %, število obiskov pa za več kot 730.000, kar pomeni porast za 40 % glede na leto 2010. Povečalo se je tudi število obiskanih strani, in sicer za 56 %, število zadetkov pa za 62 %. Na dvig obiskanosti portala so vplivale promocijske aktivnosti po Sloveniji ter uporaba nove različice portala z dragocenimi digitalnimi zbirkami in funkcionalnosti nove strani za enostavnejšo uporabo portala.
Za analizo statistike uporabe portala dLib.si in spremljanje dogodkov na spletni strani so v NUKuporabili tudi orodje Google Analytics, s pomočjo katerega so dobili naslednje rezultate:
1.245.437 obiskov,
924.930 posameznih obiskovalcev,
3.647.762 ogledov strani,
2,94 povprečnih ogledov na obiskovalca,
00:02:24 povprečni čas, ki so ga uporabniki preživeli na portalu dLib.si ob obisku določene strani,
69,59 % izstopna stopnja (Bounce Rate, tj. kako hitro obiskovalec zapusti stran),
57,48 % novih obiskovalcev (Letno poročilo NUK 2011, str. 83-92).

6. ZAKLJUČEK
Razvoj digitalne knjižnice predstavlja temelj vsake demokratične družbe, saj vsem svojim uporabnikom omogoča enake možnosti za dostop do informacijskih virov. Njen osnovni namen je zagotavljanje enakopravnih možnosti dostopa do znanja in kulturnih zakladov vsem njenim uporabnikom. S tem predstavlja temelj in podporo učenju, znanstveno-raziskovalnemu delu, kulturnemu udejstvovanju in razvoju, utrjuje nacionalno identiteto ter prispeva k prepoznavnosti in konkurenčnosti Slovenije v svetu. Poudarek njenega delovanja se kaže predvsem na zagotavljanju pogojev za dostopnost do e-znanja in kulture, ki so več kot pomemebni v današnji tehnološki in informacijski družbi. Poleg javnega interesa izpostavlja tudi razvoj izvirnih računalniških orodij. Široka dostopnost digitalnih vsebin je namreč osnova za prepoznavnost Slovenije v svetu, za ustvarjanje dodane vrednosti ter večje ustvarjalnosti in kakovosti življenja. Digitalna knjižnica v osnovi zasnovana kot temelj družbe znanja oziroma kot osnovno orodje za potrebe vseživljenjskega učenja prebivalstva. Prek skupnega in enotnega portala je na osnovi sodobnih tehnologij preko nje omogočen dostop do znanja in zakladov, ki jih hranijo različne institucije na področju kulture, znanosti in izobraževanja.

7. LITERATURA IN VIRI
7.1 Literatura 1. Strateški načrt NUK 2010 – 2012; 2. Letno poročilo NUK 2011 3. Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2008-2011. http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200835&stevilka=1428 4. Ambrožič, M.: Primerjalna analiza ponudbe digitalnih gradiv v slovenskih knjižnicah, interno gradivo NUK, april 2006. 5. Šavnik, M.: Evropske nacionalne knjižnice in digitalizacija: ocena in pregled stanja, interno gradivo NUK, maj 2005.
7.2 Viri 1. http://www.dlib.si/documents/2007/Strategija_Dlib.pdf 2. http://www.dlib.si/documents/2007/dlib_slo.pdf 3. http://www.dlib.si/documents/2007/Referat_Setinc_Krstulovic.pdf 4. http://www.dlib.si/documents/2007/Krstulovic_Kragelj_Musek_Dig_knjiznica_Slo.pdf 5. www.gutenberg.org 6. www.books.google.com