rešitve k delovnemu zvezku za slovenski jezik v 4. letniku gimnazij in srednjih strokovnih Šol

1

Rešitve

Na pragu besedila 4

rešitve

Martina Križaj Ortar, Marja Bešter Turk, Marija Končina,
Mojca Poznanovič in Mojca Bavdek

Rešitve

2

Delovni zvezek

Kaj znam na začetku 4. letnika?
1. Na poplave.
Po smislu, npr. Po vsebini 2. odstavka.
Po smislu, npr. Kaj se je zgodilo, kdaj in kje, kdo je bil pri tem udeležen, kako je dogodek potekal in zakaj je nastal.
Med novice in poročila.
Komentar.
Po tem, da avtor v njej izraža svoje mnenje o dogodku, njegovih vzrokih in posledicah; v novici in poročilu mora biti objektiven.
2. S poplavami. pozidavo, gradnjo, plazovitosti/slabe nosilnosti/velike potresne nevarnosti
Npr. Preprosto smo pozidali stare, na videz nepotrebne struge nekaterih vodotokov in jim vzeli obalni prostor, zato se visoke vode, ko pač pridejo, nimajo kam razliti. – Torej je to območje, ki ni primerno za pozidavo – po eni strani zaradi poplavne ogroženosti, po drugi pa zaradi slabe nosilnosti tal in zato velike potresne nevarnosti. – Toda enako gluhi kot za svarila o možnih poplavah smo tudi za opozorila o napačni pozidavi na plazovitih terenih.
3. č
4. Narave.
Po smislu, npr. Če ravnamo proti naravi, ima to lahko zelo težke posledice.
5. DA
Po smislu, npr. Ob obilnem deževju se podtalnica dvigne in voda zalije kleti.
6. a
7. bom začel, omenjam, morem, vem, opozorim
Svojo prizadetost, svoje prizadevanje za reševanje obravnavanega problema, svoje mnenje. poslušamo, vemo, se bomo čudili, (bomo) iskali, smo vzeli, smo pozidali, (smo) vzeli, se čudimo, pridemo, moramo, moramo, smo zabetonirali, smo, se bomo spraševali, moramo, moramo, moramo, smo iztrgali
Vključenost/soodgovornost bralcev oz. vseh Slovencev.
Po smislu, npr. Sklicuje se na predpise/na opozorila strokovnjakov.
8. Po smislu, npr.
Drugi odstavek: neustrezna pozidava na poplavnih območjih
Tretji odstavek: posledice neustrezne zidave na Ljubljanskem barju
Četrti odstavek: neupoštevanje opozoril strokovnjakov
Peti odstavek: podcenjevanje nevarnosti zaradi plazov
Šesti odstavek: vpliv globalnega segrevanja
Sedmi odstavek: poziv k spoštovanju naravnih zakonitosti
9. Po smislu, npr. Ker je ta kraj uničil plaz.
10. − enogovorno; pisec ne pričakuje naslovnikovega odziva oz. se sam ne odziva na predhodnega sporočevalca;
− javno; je namenjeno širšemu krogu naslovnikov (bralcem časopisa);
− subjektivno; se sporočevalec v njem razodeva;
− neumetnostno; prikazuje resnični oz. preverljivi dogodek, ima praktičen namen, lepotna vloga jezika pa ni poudarjena.
11. NE
Po smislu, npr. 'ni sposoben dojemati zvoke, glasove'; 'nočemo dojeti, upoštevati česa';
'ni dal glasu, zvoka'.
12. Besedne zveze iz levega stolpca so značilne za publicistična besedila. Besedne zveze iz desnega stolpca so značilne za strokovna besedila.

3
13. seveda
NE
Beseda seveda je slogovno nezaznamovana, kajpak pa zaznamovana. c b
14. Ker sta rabljeni ironično.
15. 3, 1, 5, 2, 4
16. NE
Beseda obala se uporablja v zvezah morska/jezerska obala. Za svet ob reki uporabljamo besedo obrežje. (Ta beseda pa se uporablja tudi za svet ob jezeru in morju.)
17. Po smislu, npr. V prihodnosti/enkrat zagotovo.
18. Domača.
Nastala je v praslovanščini.
Iz etimološkega.
19. črnograditelj, potresen, videz, gluhota, vodotok, odstotek, krivec, mokrišče, danost, posledica, odvečen
20. Strokovnjaki imajo natančne podatke o poplavni, potresni ipd. ogroženosti terena, vendar le v redkih občinah upoštevajo njihova priporočila. — Čeprav imajo strokovnjaki natančne podatke o poplavni, potresni ipd. ogroženosti terena, le v redkih občinah upoštevajo njihova priporočila.
Poplavna ogroženost Barja je zelo velika, zato za pozidavo ni primerno. — Barje za pozidavo ni primerno, ker je tam poplavna ogroženost zelo velika.
Strokovnjaki so odsvetovali gradnjo na tem območju in pojasnili svojo odločitev. —
Potem ko so strokovnjaki odsvetovali gradnjo na tem področju, so pojasnili svojo odločitev. 21. Zaradi neupoštevanja opozoril bodo plazovi občanom naredili veliko škode.
Po prihodu na teren so gasilci pomagali poplavljencem./Gasilci so prišli na teren na pomoč poplavljencem.
Med poslušanjem poročil o poplavah razmišljam o posledicah te naravne nesreče.
22. Pripravljam referat, v katerem bom predstavila potrese in poplave.
Najprej so se porušile hiše, ki niso bile protipotresno utrjene/ki niso bile utrjene proti potresu. Očistite kanale, ki so zamašeni.
Prilastkov.
23. Kdo ali kaj živi? – oseb.
Zakaj ne bodo dovolili? – p. d. v.
Koga ali česa ne posluša? – pr.
Kako pogosto/Kolikokrat se je zgodila? – p. d. č.
24. Po smislu, npr. kjer je dovoljeno
Ko se bo zgodila nesreča ne da bi razmislili o vseh posledicah ker v zadnjih letih ni bilo čutiti potresnih sunkov da bi se pravočasno zaščitili pred nevarnostjo da so bili gasilci ves čas na terenu
Kdor je naredil napako ki so jih zbrali za poplavljence čeprav v tem trenutku to nič ne pomaga če bi pravočasno kaj ukrenili
25. Klimatologi ugotavljajo, da vsaka dodatna stopinja Celzija poveča vlažnost ozračja za približno sedem odstotkov, posledice tega pa so intenzivnejše padavine.
Najprej so ga začeli osvajati črnograditelji, nato je postopoma sledila "organizirana"

Rešitve

Delovni zvezek

Rešitve

4 gradnja. Ko se bo zgodil novi Log pod Mangartom, se bomo pa spet vsi po vrsti spraševali, kje je stroka. Zdaj pa se vsi čudimo, kaj se je zgodilo, in niti najstarejši domačini se ne spomnijo, da bi bilo že kdaj kaj podobnega. V Mestnem logu, ki najbolj sega na Ljubljansko barje in na katerem je v moji mladosti dobesedno samevala veterinarska fakulteta, danes ni sledu o močvirnatih travnikih. č, a, b, d, c
26. Naveznik: jim; navezuje se na: stare, na videz nepotrebne struge nekaterih vodotokov.
Naveznik: katere; navezuje se na: podtalnica.
27. Le v redkih občinah so upoštevana priporočila o sonaravnem urejanju vodotokov.
Obsežna območja Barja so urbanizirali.
28. na, v, z
29. vodár, vodotòk, kóliko, grádbeniki
30. b
31. a
32. NE
Podčrtana beseda je občno ime, zato je ne pišemo z veliko začetnico.
DA
Podčrtana besedna zveza je dvobesedno nenaselbinsko lastno ime. Prvo besedo takega imena pišemo z veliko začetnico, drugo pa le, če je tudi sama lastno ime – to pa v tem primeru ni.
DA
Če namesto večbesednega zemljepisnega lastnega imena uporabimo splošno znano skrajšano ali nadomestno ime, tega pišemo z veliko začetnico.
33. V prvi povedi pojasni/dopolni dano besedo, v drugi pa loči vrinjeni stavek od ostalega dela povedi.
Z vejico ali dvopičjem.
Z vejicama ali oklepajem. enodelno, dvodelno
34.
Mediji so septembra izčrpno predstavili poplave, ki so zajele Slovenijo. Pogled iz zraka na del poplavljenega Viča je bil prav srhljiv. Slovenci smo navajeni takih posnetkov, kadar gre za kraje zunaj Ljubljane. Poplave v prestolnici – ne, tega pa nismo pričakovali. Novim blokom ob cesti v Polhov Gradec – (ali vejica ali uklepaj) ta se vije zahodno od železniške proge Ljubljana–Trst – (ali vejica ali zaklepaj) je zalilo podzemne garaže. Na Tbilisijski ulici so iz vode gledale samo avtomobilske strehe.
Povsod so stale gruče stanovalcev, ki so opazovali divjanje narave. Sosed me je zaskrbljeno vprašal: "Kaj pravite, ali se bo deževje vendarle ustavilo?"

35. Kostanjevica na Krki je poplavljena.
Prisotne je najbolj zanimalo, kateri so možni protipoplavni ukrepi.
Gasilec je z grozečim glasom zavpil: "Pazite vendar, zemlja drsi."
Kljub temu da so načrtovali gradnjo protipoplavnih nasipov ob rekah, dlje od načrtov niso prišli.
Deževje je zajelo vso Slovenijo in zdelo se nam je, da ga ne bo konec.
Številnim ljudem na Slovenskem so poplave povzročile veliko škode, a človek se ne more znebiti vtisa, da bi se lahko marsikaj obrnilo tudi drugače, če …
Plaz je odnesel sedemsto metrov državne ceste Lokavec–Predmeja.
Obsežna območja Barja, neprimerna za pozidavo, so zdaj urbanizirana.
Zaradi plazovitega terena gradnja ne bo dovoljena.

5
36. Po smislu.

Jezikovna politika v Republiki Sloveniji
1. V neknjižni zvrsti (v pokrajinskem pogovornem jeziku).
V zbornem knjižnem jeziku.
DA
Npr. Pred občinstvom govorimo/govorno nastopamo v zbornem knjižnem jeziku; zasebno se pogovarjamo v neknjižnem.
2. NE
Ime podjetja ni v slovenskem jeziku; ne vsebuje imena in priimkov družbenikov, znanih blagovnih ali storitvenih znamk; ne gre za domišljijsko poimenovanje; ne gre za mrtvi jezik.
NE
3. NE
Po smislu.
4. DA
Po smislu, npr. Besedila, ki jih dobi potrošnik ob nakupu kakšnega izdelka, morajo biti razumljiva. 5. NE
Po smislu.
6. DA
Po smislu.
Po smislu.
7. Madžarska.
Angleščina.
NE
Zaradi jezikovno neozaveščenih podjetnikov/oglaševalcev.
NE
Po smislu.
Na Japonskem.
Predsednik japonske vlade.
Nerazumljivo besedilo finančnih birokratov.
Da bi razmislila o nastalih težavah in poiskala ustrezne rešitve.
8. O tem, da morajo zaposleni, ki poslujejo s strankami, znati slovenski jezik.
9. Ker morajo zaposleni občutiti, da predpostavljeni, ki je tujec, spoštuje pravico zaposlenih, da na delovnem mestu uporabljajo slovenski jezik oz. da se lahko sporazumevajo s slovenskimi strankami in tako več prodajo.
Po smislu.
10. Po smislu.
11. DA
Po smislu.
12. Po smislu.
Posamična/individualna dvojezičnost pomeni, da poleg svojega prvega jezika govori drugi jezik nekaj ljudi. Družbena/kolektivna dvojezičnost pomeni, da poleg svojega prvega jezika govori drugi jezik večina ljudi. Javna/institucionalna dvojezičnost pomeni, da se je v obeh jezikih mogoče sporazumevati tudi zunaj doma.
Enostranska družbena dvojezičnost pomeni, da se samo manjšina nauči jezika večine.
Dvostranska družbena dvojezičnost pomeni, da se manjšina nauči jezika večinskega prebivalstva, večinsko prebivalstvo pa jezika manjšine.

Rešitve

Delovni zvezek

Rešitve

6
Za dvostransko družbeno dvojezičnost.
Enostranska družbena dvojezičnost.
13. Beseda dvojezičnost je nadpomenka, besedi bilingvizem in diglosija sta njeni podpomenki.
Bilingvizem in diglosija sta vrsti dvojezičnosti.
Po smislu, npr. Bilingvizem je popolno obvladanje dveh jezikov (tj. raznih zvrsti), diglosija pa obvladanje enega od jezikov samo na ravni neknjižnega jezika.
Po smislu, npr. Opustitev enega od jezikov na dvojezičnem območju ali raba tega jezika samo v družinskem krogu, ne pa v javnosti.
Izseljenci.
Po smislu.
14. c, č c, d b, d
15. DA, NE, NE, DA, DA

Jezikovne zanke
1. Po smislu.
2. 1: Manjkajo ime in priimek ter naslov sporočevalca, ime in priimek ter funkcijski naziv prejemnika/profesorja, kraj pred datumom, podatki o osebi, ki jo starši opravičujejo
(ime in priimek osebe, ki je izostala od pouka), čas izostanka ter prošnja za opravičenje. Pozdrav napišemo ob levem robu. Podpišemo se z imenom in priimkom
(na desni strani, poravnano s krajem in datumom).
2: Manjkajo ime in priimek ter naslov sporočevalca, ime in priimek ter funkcijski naziv prejemnika/profesorja, kraj in datum ter podatek o osebi, ki jo starši opravičujejo
(priimek osebe, ki je izostala od pouka). Pozdrav in naslov besedilne vrste napišemo brez končnega ločila. Podpišemo se z imenom in priimkom (na desni strani, poravnano s krajem in datumom). Manjka vejica pred če. Narobe je napisano, kdaj je dijakinja manjkala; pravilno: … od pouka 7. in 8. 1. 2011. Manjka vejica pred ker. Jo je bolela — pravilno: sta jo bolela. Beseda izostanek je napisana narobe.
3: Manjkajo ime in priimek ter naslov sporočevalca, ime in priimek ter funkcijski naziv prejemnika/profesorja, kraj in datum ter pozdrav. (Hvala! je odveč.) Podpišemo se z imenom in priimkom – v tem zaporedju (na desni strani, poravnano s krajem in datumom). Ime besedilne vrste ne sme imeti končnega ločila. Če napišemo nagovor, ima ta na koncu klicaj (ali vejico – v tem primeru nadaljujemo z malo začetnico), ne pike. Beseda razredničar je nepravilna; pravilna: razrednik. V t. i. vsebini je nekaj slovničnih in pravopisnih napak; pravilno: Prosim, da sinu Blažu Novaku opravičite izostanek od pouka 4. 4. 2011 zaradi visoke temperature in slabosti ter bolečin v trebuhu.
4: Manjkajo ime in priimek ter naslov sporočevalca, ime in priimek ter funkcijski naziv prejemnika/profesorja, kraj in datum ter podatki o osebi, ki jo starši opravičujejo
(natančnejši vzrok izostanka, kdaj je manjkala) in podpis. Pozdrav napišemo brez končnega ločila. Podpišemo se z imenom in priimkom (na desni strani, poravnano s krajem in datumom). Žensko osebo nagovorimo s splošnim izrazom v obliki za m. sp.
(Spoštovani!). Beseda hčerka je napisana narobe. Pravilno npr.: Prosim, da moji hčerki
Tanji Peterka opravičite izostanek od pouka od 4. do 8. 4. 2011, ker je bila bolna.
3. 1: Na koncu nagovora napišemo klicaj ali vejico. V t. i. vsebini je nekaj slovničnih in pravopisnih napak; pravilno: Opravičujem se, ker sem 11. 3. t. l. manjkala na vajah pri predmetu slovenski jezik; imela sem tekmovanje iz ritmične gimnastike.
2: V t. i. vsebini je nekaj pragmatičnih napak (o sebi ne pišemo v 3. osebi; poved

7
O nadomeščanju … je nevljudna; študentka bi se morala opravičiti in bi lahko zaprosila profesorja, ali bi lahko nadomestila vaje) in pravopisnih napak; pravilno npr.: Opravičujem se/Prosim, če mi opravičite izostanek, ker sem manjkala na vajah pri predmetu slovenski jezik 11. 3. t. l. zaradi obiska pri zobozdravniku.
3: Neprimeren je nagovor (primerno npr.: Spoštovani gospod profesor!/Spoštovani g. profesor!/Spoštovani prof. Cankar!/Spoštovani!). Na koncu pozdrava bi moralo biti ločilo (pika ali vejica). V t. i. vsebini manjka podatek, pri katerem predmetu je študent manjkal, v njej pa je tudi nekaj slovničnih in pravopisnih napak; pravilno: Prosim, če mi opravičite izostanek od vaj pri slovenskem jeziku 11. 3. t. l. zaradi bolezni. Na naslednje vaje bom prinesel potrdilo o zdravniškem pregledu.
4: Nepravilen je nagovor (Spoštovani!/…), pozdrav (namesto uradnega pozdrava je prevod angleškega obrazca; pravilno: Lep pozdrav/…) in podpis (ime in priimek).
Manjka podatek o predmetu, pri katerem študentka ni opravila obveznosti, ker bo ta koristil profesorju pri zaznamovanju manjkajoče obveznosti v svojem arhivu.
Študentka se mora opravičiti zaradi neizpolnjene obveznosti, ne pa za odsotnost seminarske naloge. Neprimerno je spraševanje o načinu izročitve seminarske naloge, saj jo mora študent, ki želi opraviti svoje obveznosti pri določnem predmetu, obvezno oddati; manjka tudi navedba vzroka. Ustrezno npr.: Opravičujem se, ker nisem pravočasno oddala seminarske naloge. Imela sem virozo in nisem mogla priti na fakulteto. Naloga je dokončana in Vam jo bom prinesla na govorilno uro/in Vam jo bom pustila v poštnem predalu pri vratarju. Če želite, Vam jo lahko pošljem po e-pošti. – Še bolje bi bilo, da bi profesorja (vnaprej) obvestila, da npr. zaradi bolezni ne bo mogla pravočasno oddati naloge.
4.
MATURANTKE IN MATURANTI! VABIMO VAS NA NE POZABNI MATURANTSKI IZLET.
1. DAN: ODHOD NA PUSTOLOVŠČINO. Naša odisejada se bo začela na zbirnih mestih v vseh večjih slovenskih krajih. Z avtobusom se bomo odpeljali v Benetke in se tam vkrcali na ladjo. Na dvestometrski velikanki se bo za vsakogar našel kotiček udobja.
Še isti večer bomo imeli zabavo na palubi.
2. DAN: KRIŽARJENJE PO JADRANSKEM IN JONSKEM MORJU. Pluli bomo po
Jadranskem in Jonskem morju. Raziskali bomo življenje na ladji, se ohladili v bazenu, se sončili na palubi in se okrepčali v eni od številnih restavracij. Popoldne se bomo nasmejali ob igrah, noč pa preplesali v ladijski diskoteki.
3. DAN: SPOZNAJMO VEČNOST GRŠKE KULTURE. Pristali bomo v Patrasu, največjem pristanišču zahodne Grčije, in še zadnjič pomahali kapitanu. Pod vodstvom naših vodnikov si bomo ogledali legendarne kraje na Peloponezu. Pot nas bo vodila od
Korintskega prekopa do Miken – tam se bomo skozi Levja vrata podali za obzidje mesta (od tod se je Agamemnon s svojo vojsko podal proti Troji). Peljali se bomo mimo Nafpliona in se ustavili v Epidavrusu v antičnem zdravilišču in gledališču.
Zvečer bomo prijetno utrujeni prispeli v pristanišče Pirej in se vkrcali na ladjo ter odpluli na otok Ios.
4. DAN: IOS, SONCE, PLAŽA, ZABAVA. Otoku se bomo pustili očarati in izkoristili bomo vse, kar nam ponuja. Za začetek se bomo namestili v hotelske sobe in se nato odpravili na krajši ogled pristanišča Yalos in mesta Chore. Popoldne se bomo odpravili na plažo – tam nas bodo čakali ležalniki in sončniki ter pestra ponudba vodnih športov. Zvečer si bomo ogledali uličice in se zabavali …
5. DAN: TURA PO OTOKU, HOMER, OLIMPIJSKE IGRE. Po zajtrku sem bomo z avtobusom odpeljali do grobnice legendarnega pesnika Homerja, avtorja Iliade in Odiseje. Na plaži Agia Theodoti nam bodo animatorji pripravili olimpijske igre, manjkal ne bo niti olimpijski ogenj. Zvečer se bomo pripravili na mavrično zabavo …

Rešitve

Delovni zvezek

Rešitve

8
6. DAN: PRAVLJIČNI SANTORINI. Zgodaj se bomo z ladjo odpeljali na otok Santorini, znan po vulkanskem izbruhu pred 3500 leti. Ogledali si bomo belo-modre hišice v kraju Fira, pred vrnitvijo na Ios pa se bomo zabavali v kraju Kamari.
7. DAN: NASVIDENJE, IOS. To bo zadnja priložnost za skok v vodo ali nakupe spominkov. Ponoči se bomo z ladjo vozili do Pireja.
8. DAN: ATENE. V pristanišču v Pireju nas bo čakal avtobus in nas odpeljal do grškega glavnega mesta. Ogledali si bomo mestne znamenitosti (trg Omonia, trg Sintagma,
Zevsov tempelj s Hadrijanovimi vrati) in se povzpeli na Akropolo. Prosti čas bomo preživeli v Plaki, starem delu mesta, polnem kavarn in tržnic. Zvečer se bomo z avtobusom odpeljali na zahod Peloponeza in se v pristanišču Patras vkrcali na ladjo velikanko. 9. DAN: ZADNJI SIRTAKI. Po namestitvi na ladji se bomo zbrali na palubi in zaplesali zadnji sirtaki. Poslovili se bomo drug od drugega in si prisegli, da svojih dogodivščin ne bomo nikoli pozabili.
10. DAN: BENETKE. Iz italijanskega pristanišča se bomo z avtobusom odpeljali domov. Medtem ko se bomo vozili proti Sloveniji, si bomo izmenjali še zadnje vtise.
Utemeljitev po smislu.
5. Po smislu.
6. Začel je raziskovati to področje.
Vrnil se je, da bi šel k izviru pit vodo.
Dosegli so še en pomemben uspeh.
Predmet slovenski jezik mi je zelo všeč.
Usmerili so nas v prostor, v katerem je bila zbrana večina povabljenih.
Mapo z risbami sem posodil Sonji, vendar mi je še ni vrnila.
Bolnikom se ne bo treba več voziti v oddaljeno bolnišnico.
Bralec tega prispevka bo spet ostal razočaran.
Angleži so bili gostitelji mednarodnega posveta o nevronskih omrežjih.
Zbrala se je množica gledalcev.
Janez se je Andreju opravičil za svoj spodrsljaj.
Kraljica, katere mož je umrl na poti v Korint, se je kmalu spet poročila.
V nasprotju s Kreonom, čigar glavna želja je upoštevanje zakonov, daje Antigona prednost naravnemu, družinskemu pravu.
Napoleon je žrtvoval svoje ljudi, ne da bi se spraševal o posledicah.
Kovačičevi Prišleki so literarno besedilo.
Kar 95 % trenerjev oskrbuje svoje varovance s prehranskimi dodatki.
Današnja mladina postaja vse bolj brezvoljna zaradi sveta okoli sebe.
Pravega vzroka večina, skupaj z mano, celo življenje ne odkrije.
Odloči se bodisi za študij bodisi za delo v tovarni. ALI: … se za študij ali za delo v tovarni.
Mladi uživajo alkohol za sproščanje; mnogi si brez njega ne predstavljajo dobre zabave.
Srečal sem ga pred štirimi tedni.
Stanovanja si ni mogel privoščiti, ker je bila cena previsoka.
Želim si še enkrat videti ta film.
Tako ne bo moglo iti naprej.
Ljubezen mu je bila pomembnejša kot položaj v družbi.
Mladi se pogosto srečujejo z drogo.
Alkohol ogroža naše življenje.
Noč in dan je bila pod nadzorom.
Postala sta fant in dekle.
Biološka ura ima velik vpliv na naše telo.

9
Večkrat na leto obiščemo Bled.
Slovenci dobro obvladamo tuje jezike.
Vsi so bili pogumni, najbolj junaški od vseh pa se mi je zdel Hektor.
Hamletovega očeta je umoril brat.
Meč, s katerim se je bojeval, je imel strupeno konico./Konica meča, s katerim se je bojeval, je bila zastrupljena.
Roman je Tolstoj pisal veliko let.
Več mu pomeni materialna plat/denar kot dekle.
Nobenemu tega ne bi bilo treba storiti, a sta vseeno.
Zanjo je bil pripravljen narediti vse.
Zato je Agata naprej lažje živela.
Čarovnice so priklicale nesrečo.
Tisti ljudje so velikokrat tudi sami doprinesli k obtožbam.
Ugled mu je pomembnejši od denarja.
Karel in Ivan sta čakala pod oknom, Bubi pa jima je pometal kose krzna skozi okno.
Pred kratkim mu je umrla mati.
Bil je razočaran nad svojim življenjem.
Med sojenjem se je vedel zelo nenavadno.
Skače z enega dogodka na drugega.
Zdi se, da je ni imel rad, a skrbeti je moral zanjo.
Vsaj mater bi moral pokopati tako, kot se spodobi.
Ne spominja se, kaj se je zgodilo pred pogrebom in po njem.
Popravljanje vseh pisateljevih slovničnih napak bi škodilo pristnosti besedila.
Bubi je v tem videl priložnost, da vzpostavi stik z njo.
Takrat je bilo to družbeno nesprejemljivo.
Jerman je kljub vsemu vztrajal pri svojem prepričanju.
Nekateri nehote zaidejo globlje, kot si mislijo.
Trenutno nimam časa za branje romanov, morda ga bom imel kasneje.
Izkazalo se je, da je pričal po krivem.
Njegovo življenje ni bilo tako rožnato, kot ga je videl v svojih predstavah.
Na Prulah ni imel veliko znancev.
Njegova dejanja so kazala pomanjkanje izkušenj.
Bil je zelo razumen človek.
Vse je prišlo na dan – Margareta je povedala resnico.
Ljudi ne sodimo po zunanjosti.
Tik pred izidom knjige je avtor umrl.
7. Rezultati niso bili najboljši, vendar je sklenila nadaljevati raziskavo. — Čeprav rezultati niso bili najboljši, je sklenila nadaljevati raziskavo.
Profesor je navajal veliko zanimivih primerov in študentje so ga z zanimanjem poslušali. — Medtem ko je profesor navajal veliko zanimivih primerov, so ga študentje z zanimanjem poslušali.
Kljub ne najboljšim rezultatom je sklenila nadaljevati raziskavo.
Med navajanjem zanimivih primerov so študentje z zanimanjem poslušali profesorja.
8. Marsikdo zmotno misli, | da je za sporočilo govorjenega besedila dovolj, | če razumemo pomen besed. | Seveda ni tako, | kajti na poslušalčevo dojemanje | vplivajo tudi prozodične prvine, | na primer intonacija, | register, | premori. | Kdor se pomena teh prvin ne zaveda, | ni dober govorec.
Navedena rešitev je napačna.
9. srce, mama, tišina, dekle, knjiga, potica č

Rešitve

10

Delovni zvezek

Rešitve

10. b
11. kvantitéta, ledolomílec, lesoréz, Madžárska, máksimalen, mladolétnik, naravovárstvenik, nenéhno, nogomèt, vodovóden, devétdnéven, krvodajálstvo
12. učenec
Ker je polglasnik zapisan s črko e.
13. V levem stolpcu so besede s polglasnikom (podčrtana črka e zaznamuje [ә]).
14.
KOT L
Dol pri Ljubljani
Dolnje Retje
Kale
Kapelski Vrh
Šentlovrenc
Tolmin
Žalec

NE KOT L
Col pri Ajdovščini
Dolga vas
Dolžanova soteska
Kal
Polhov Gradec
Polzela
Vipolže

15. b
16. tisoč devetsto petinosemdeset/devetnajststo petinosemdeset dva tisoč enajst
17. b
18. izboljšan, hinavščina, težka, vztrajati, knjižni, italijanski, poudarjati, svatba, izkoriščati, priviligiran, prihodnost, nekdo, ministrstvo, uboštvo, zibelka, podplutba
19. trgovsko-poslovni, kupo-prodajna, 10-krat, hidrometeorologija, predpraznično,
A-vitamin, petlitrski, 100-letnica, štiriindvajset, sto pet, milijon petsto dvajset, stoprvi, zgodnjeromanski, hrvaško-slovenski, temno zelen, večzložen
20. zmoglji-vejši, ob-lak, Hei-ne, ne-osnovan
21. Dunajski filharmoniki, Božanska komedija, Veliki diktator, Beljak, Bela hiša, Goldonijev trg, Figarova svatba, Dunaj, Tržič, Vzhodna reka, Ren
22. Sofoklejevim/Sofoklovim; Eneja, Didoni, Vergilov; Petrarkove; Shakespearova/
Shakespearjeva; Kafkovega; Goethejevega; Božem Repetom
23. UNESCO, nevrolog, 45. ulica, allegro, Loara, newyorški
24.
Na končnem izletu smo bili na Malem Lošinju na Hrvaškem. To je otok z večinskim hrvaškim prebivalstvom, poleti pa se tam srečujejo pripadniki raznih narodov, predvsem Slovenci in Italijani pa tudi Nemcev in Angležev je veliko.
Moja prijateljica Alenka pa je s svojimi sošolci teden dni preživela v slovenskih gorah. Utaborili so se v bližini Triglavskih jezer, nato pa vsak dan naredili krajšo plezalno turo. Po sedmih dneh ji je uspelo osvojiti vrh Triglava. Dokaz je fotografija pred Aljaževim stolpom.

25. Po smislu.
26.

V nedeljo, 5. februarja, so nas obiskali sorodniki iz Amerike. Pri nas naj bi se zadržali samo pet dni, nameravali so namreč obiskati Postojnsko jamo, Blejsko jezero,
Škocjanske jame, Rogaško Slatino in Piran, nato pa z ladjo iz Kopra nadaljevati pot do Grčije. Zaradi bolezni najmlajše hčere, ta je zbolela za škrlatinko, pa so ostali pri nas skoraj ves mesec. Potrudili smo se, da smo jim razkazali velik del Slovenije, čeprav nismo turistični vodiči. Kljub temu da so bili naši sorodniki prikrajšani za odhod na morje, so bili nad svojo morda že nekoliko pozabljeno domovino zelo navdušeni. Upam, da bom tako navdušen tudi sam, ko jih bomo prihodnje leto obiskali v sončni Kaliforniji.

11
27. Ustrezno: Kdo je prvi na vrsti? Ali meniš, da bomo danes zmagali? Umirite se že enkrat!
Andrej, takoj pridi sem!
28. Stran se nalaga, prosimo, počakajte.
V okviru Slovenske akademije znanosti in umetnosti deluje tudi Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša.
Dr. Marko Snoj, avtor Etimološkega slovarja slovenskih zemljepisnih imen (ESSZI), je slovenskim televizijskim gledalcem znan zaradi nastopa v TV-oddajah, v katerih je pojasnjeval izvor in pomen številnih slovenskih besed.
Mnogi naši športni novinarji v svojih govornih nastopih Slovencem vsiljujejo angleške izraze in s tem dokazujejo, da jim je malo mar za materni jezik, čeprav imajo prav oni velik vpliv na poslušalce in gledalce.
Profesorica je rekla: "V besedni zvezi povzpeti se navzgor je nekaj odveč. Ali veste, katera beseda je nepotrebna?"
Ameriški pisatelj Ernest Hemingway je napisal roman Zbogom, orožje in nekaj prostora v njem namenil tudi Kobaridu, ni pa nobenih trdnih dokazov, da je kdaj tudi sam bival v tem kraju.
Spraševali so se, ali bo zalog dovolj.
Vem, zakaj.
Upravičeno vprašanje je, kaj si o tem mislijo ostali.
29.

Med papige v ZOO Ljubljana

Irena Furlan, biologinja in pedagoški vodja v ZOO Ljubljana, nam je povedala, da male modre are pri njih ne boste mogli videti. Kljub temu lahko v ZOO Ljubljana vidite kar 14 vrst papig, med njimi tudi velikega rumeno čopastega kakaduja, torej
Nigela, če ga predstavimo z imenom iz filma. K njim je prišel leta 1997 iz neke družine, ki zanj ni mogla več skrbeti. Irena Furlan poudarja, da papige in kakaduji niso hudobni in maščevalni (kot je Nigel v filmu) – (ali vejica) to je človeški pogled nanje. Je pa res, da so zelo inteligentni in čustveni, zato jih je težko gojiti. Kako pa se različne vrste razumejo med seboj, ni odvisno le od vrste, temveč tudi od posameznih osebkov, je pojasnila Irena Furlan. Nekatere vrste papig lahko bivajo skupaj v večjih letalnicah. Počasi jih je treba združevati, da se med seboj sprejmejo, in jih pri tem ves čas opazovati.

Od naselitve do 16. stoletja
1. b, c, č, d, e, f, g, h, k
Našli so jih v Freisingu, freisinški škofje pa so imeli posest tudi na Koroškem.
Ohranjena je menjalna listina med škofom Abrahamom in plemenitim klerikom
Ruodharijem iz l. 977–981 z zgornje Koroške. S primerjanjem potez črk so ugotovili, da je pisar, ki je napisal to listino, napisal tudi 1. in 3. Brižinski spomenik.
Zaradi bogoslužnih potreb med slovenskimi verniki.
Kadar so razlagali pridigo in pri obuditvi kesanja pred obhajilom.
V latinskem.
Prvi je o njihovi najdbi poročal knjižničar bavarske knjižnice, med številnimi raziskovalci
(tudi tujimi) je bil tudi Jernej Kopitar.
2. Po smislu.

Rešitve

Rešitve

12
3.

Delovni zvezek

IME BESEDILA
Brižinski spomeniki

ČAS NASTANKA ok. leta 1000

Rateški/Celovški rokopis VSEBINA

PISAVA

dva spovedna obrazca in pridiga o grehu in pokori gotica sredi 15. stoletja

Starogorski rokopis

očenaš, zdravamarija, vera obrazec splošne spovedi, kitica velikonočne pesmi, molitev pred pridigo (Milost ino gnada) in Češčena kraljica gotica

konec 15. stoletja

očenaš, zdravamarija, vera

4. 4, 1, 2, 3
5. Po smislu.

16. stoletje
1. DA
Branje določenih črk.
Dalmatinov.
Ker je dosleden pri zapisu sičnikov in šumnikov. b GLAS

ČRKA
Trubar

Dalmatin

s

∫ in ∫∫

∫

š

sh

∫h

ž

sh

Sh

u

u

u

v

u

V

i

i

I

j

i

J

2. So množinski (mi, vi, ona, -e, -a).
Končnice so drugačne od sodobnih; pisec loči tudi spol.
V množini je osebni zaimek enak sodobnemu, le da tu niso navedene oblike za ž. sp. za
1. in 2. os. Oblike sedanjika so enake sedanjim.
3. Primož Trubar, prvi slovenski knjigi, 1550, Tübingen; Jurij Dalmatin, prevod svetega pisma, 1584, Wüttenberg; Adam Bohorič, slovnica, 1584, Wüttenberg; Hieronim Megiser, slovar, 1592, Gradec

13
4. Po smislu. Podatke najdemo v delu Med izvirnikom in prevodi avtorjev Jožeta Krašovca s sodelavci (SAZU, Ljubljana 2001).
5. Da. Prevajalec je Jože Toporišič (Obzorja Maribor, 1987).

17. stoletje in prva polovica 18. stoletja
1. V italijanščini. Italijanskega in slovenskega. Gregorio Alasia da Sommaripa.
V Vidmu, l. 1607.
Dvojezično.
Po smislu.
Dvogovornega.
Deklica in gospod (popotnik).
Po smislu, npr. O oddaljenosti kraja, v katerem se pogovarjata, od Devina.
Po smislu.
2. Kastelec, o. Rogerij, Paglovec.
Med pridige.
1: Prijaznost. 2: Zima in pomlad. 3: Slaba družba.
Po smislu, npr. paralelizem, raba številnih pridevnikov, naštevanje primerov iz antike …

Druga polovica 18. stoletja
1. Štefan Kűzmič.
L. 1771 v nemškem mestu Halle.
NE (le dela svetega pisma, tj. Nove zaveze).
Primož Trubar.
DA
Prekmursko. Npr. ovo, pravdenik, niki, ∫ztano, c∫initi, zitek, ercse, ka, ∫tes …
2. Sklanjanje.
Za 1. m. sklanjatev.
Pohlin je ločil 7 sklonov (ima zvalnik in namesto mestnika ablativ); Gutsman navaja 6 sklonov (tako kot imamo danes).
3. Iz Kuharskih bukev.
Valentin Vodnik.
Mesno.
Kokoš, telečje ali goveje meso, sol, poper, korenino peteršilja, čebulo, korenje, zeleno, muškatni cvet, nageljnove žbice.
Pet do šest ur.
V loncu, ta naj bo postavljen v kotel z vrelo vodo.
Lonec.
V bohoričici.
Mersle : mrzle – [z] je zapisan s črko s, s črko e je zapisan polglasnik pred r.
Z opuščajem (npr. v'pisker).

Rešitve

Rešitve

14

Delovni zvezek

Prva polovica 19. stoletja
1. Šest.
Njegova poimenovanja so v pridevniški obliki (posamostaljeni pridevniki), 5. in 6. sklon imata drugačno ime kot danes.
Edinje, dvojstno, množno (število).
Ker se samostalniki, ki pomenijo ‘živo’, sklanjajo drugače kot tisti, ki pomenijo ‘neživo’.
V dajalniku dv. in mn. ter orodniku.
Ob mestniku in orodniku.
Pri je pri Vodniku per, nezložni predlog pa je zapisan z opuščajem (s').
2. Bohoričeva slovnica, 1584, latinski; Pohlinova slovnica, 1768, nemški; Gutsmanova slovnica, 1777, nemški; Zelenkova slovnica, 1791, nemški in slovenski; Kopitarjeva slovnica, 1808, nemški; Vodnikova slovnica, 1811, slovenski
3. Med Učencem in Pisarjem.
Nove nazore Učenec, stare pa Pisar.
Vzvišeno … deluje Pisar, nevedno … pa Učenec.
Prešeren se v pesmi ponorčuje iz svojih nasprotnikov, tako da se postavi v vlogo nesamozavestnega učenca, ki sprašuje oholega pisarja o tem, kaj oz. za koga in kako naj piše. V resnici je nasprotnik pisarjevih naukov, torej nazore svojih nasprotnikov kritizira in smeši hkrati.
Prvi dve tretjini sta namenjeni jezikovnemu področju, zadnja (začne se z verzom:
"Prižgal si, mojster, žark mi nove luči …") pa književnemu.
"besed se tujih boj ko hud’ga vraga"
a) 63–72
b) 25–36
c) 73–81
č) 37–51
d) 52–62
Po Pisarjevem mnenju naj a) bo namen književnosti koristno/»utile« (tj. uporabno za kmeta – pisalo naj bi se o kmečkih opravilih); b) se ne pišejo balade in romance, soneti in zdravice …; c) v pesmih naj ne bo ljubezenske tematike. Prešeren je v vsem nasprotnega mnenja. 4. Prvi je iz l. 1836, drugi pa iz l. 1882.
Po pisavi in novih oblikah. lepem zelenem, kakega, gradom, da, šolska, zadržal, nobenega
5. Slovenski zbor, 20. 4. 1848.
1. O združitvi vseh Slovencev v eni upravni enoti (državi) z imenom Slovenija.
2. O pravicah do rabe slovenskega jezika v Sloveniji.
3. O vključitvi Slovenije v Avstrijo.
Take, kot jih ima nemški v nemških deželah.
Slovenci sami.
So kot nesrečnež, ki ga obdaja tema in ne more videti sonca in druge narave.
Nemškega cesarstva.
Ker so se bali, da jih bo večinski narod zatiral.

15
Druga polovica 19. stoletja
1. Po smislu, npr. Vsaj poslušala bi me lahko. Ta knjiga je zelo zanimiva, saj jo je prebralo že veliko ljudi.
Prva je členek, druga pa veznik.
Veliko ti imam povedati./Veliko ti moram povedati./Veliko ti želim/hočem povedati.
Za naklonskimi in faznimi glagoli, lahko tudi za pozivnimi glagoli rekanja (ukažem molčati) ali za zaznavnimi glagoli (slišim klepetati).
Ne da bi me kaj vprašal, je vzel avto in se odpeljal.
2. DA
Škrabec navaja Trubarjeve in Bohoričeve besede, ki to potrjujejo.
Kot [u].
DA 
DA
3. Na enobesedna in dvobesedna.
Na imena bitij, zemljepisna lastna imena in stvarna lastna imena, znotraj tega pa na enobesedna in večbesedna imena.
4. Neprve besede v naselbinskih lastnih imenih pišemo z veliko, izjema so besede mesto, selo, vas, trg ter predlogi).
Levčevo. Ker je treba vedeti, kako se piše vsak kraj na Slovenskem.

20. stoletje
1. Srednji l, topljeni ali mehki l in trdi l.
Npr. lep, beljak, bel.
Srednji l.
Trdi l.
Kot dvoglasniški u.

DA
2. O jeziku Brižinskih spomenikov.
Ok. l. 1000 na Koroškem.
Da bi imeli njihov jezik za koroško narečje.
S tem, da nimamo dokazov, da druga slovenska narečja v času nastanka BS niso poznala potez, ki so danes ohranjene samo še v koroških govorih.
NE
Gre za dve obdobji v razvoju jezika – pisec BS je imel starejšo predlogo, iz katere je prepisal besedilo; to pa je nekoliko spremenil glede na poteze jezika iz svojega časa.
NE
3. Jezikoslovne razprave (Antona Breznika), Jezikoslovna dela (Stanislav Škrabec), Zimske urice proste (Adama Bohoriča), Slovenski pravopis 2001.
Bil je urednik Breznikovih in Škrabčevih razprav, prevajalec prve slovenske slovnice in soavtor Slovenskega pravopisa 2001.
4. Levstik se opira na ljudstvo (v tistem času je to kmet), kmetu pripisuje veliko veljavo tudi
Breznik. Toporišič pa nosilca knjižnega jezika vidi v jezikovno izobraženem človeku.
Sprva je bil le kmet nosilec pristnega slovenskega jezika, v zadnjih 150 pa se je slovenščina močno uveljavila še v drugih plasteh.

Rešitve

16

Delovni zvezek

Rešitve

5. Osebek.
V SSKJ tri pomene, v ESJ pa enega.
Prvi (jezikoslovni).
Natančneje.
Ker je ESJ namenjena strokovnjakom (jezikoslovcem).
SSKJ je usmerjen na vse besede, ESJ pa le na jezikoslovne strokovne izraze.
SSKJ je splošni, ESJ pa je terminološki.
6. Godrnjati.
DA
nedov. – glagol
Iz Slovenskega pravopisa.
V SP so navedene oblike za velelnik v ed. in mn., deležnik na -č in deležje na -e/-aje, deležnik na -l v m. in ž. sp., glagolnik in namenilnik ter tonemski naglas.
V SSKJ.
Ker je SSKJ razlagalni slovar in so v njem navedeni (vsi) pomeni tega glagola.
V SSKJ.
Ker je razlagalni slovar in so ponazorjeni vsi pomeni.
V SP.
S predlogoma čez in nad.

Okrogla miza
1. Sestradana lepota.
Po smislu.
2. O znakih anoreksije in bulimije. O ustanovah, ki skrbijo za osebe z motnjami hranjenja.
O vzrokih za pojav obeh vrst motenj hranjenja.
3. a, č
4. Po smislu.
5. Ne. (Za njeno ime smo izvedeli iz napisa na ekranu, ko je začela govoriti, in iz kolofona na koncu oddaje.)
Ker samo izgovorjenih imen in priimkov včasih ni mogoče dobro razumeti.
Odrasle s strokovnim nazivom in priimkom, dekleti z imenom.
Verjetno je hotela vzpostaviti tesnejši stik z njima, se jima bolj približati.
Zdravnika, zdravnico in socialno delavko je vikala, mladostnici Mojco in Barbaro pa tikala. Po smislu.
6. Npr. a ne, ne … (Mojca); recimo … (zdravnika).
DA.
Predvsem z mimiko obraza in gibi rok.
Najbolj pri Mojci – mimika obraza, kazanje z rokami …, najmanj pa pri dr. Reljičevi, le gib z glavo.
Govorec je gledal voditeljico, ker ji je odgovarjal na postavljeno vprašanje. Drugi udeleženci so gledali govorca.
7. V knjižnem jeziku.
V enogovornih, pripravljenih besedilih.
Po smislu.
Po smislu.

17
8. Deklica.
V 2.
Srednjega.
NE (prav je vključeno).
DA
NE
Po smislu.
9. Neješčnost, prenajedanje/požrešnost.
Adolescenca.
10. Po smislu.
11. Po smislu.
12. Po smislu.

Poslovni pogovor
2. a) V prodajalni avtomobilov.
Tri.
Dva prodajalca in stranka.
Ne.
Prodajalca sta podrejena, stranka je nadrejena.
Prodajalec.
Le tako si bo pridobil stranko.
b) Ne.
Po smislu, npr. Pred stranko se je po telefonu pogovarjal z ženo in hčerko, pogovora ni prekinil, stranke ni pozdravil …
Ker se ji prvi prodajalec ni posvetil.
Odšla bi iz prodajalne, oštela bi prodajalca …
Po smislu, npr. Da.
Na vljuden način je izrazila svoje nestrinjanje s prodajalčevim ravnanjem, hkrati pa je uveljavila svoj interes.
Po smislu.
Po smislu.
Končati telefonski pogovor, pozdraviti stranko …
Moral bi ugasniti telefon ali reči stranki npr. "Trenutek, prosim!", se oglasiti po telefonu in se opravičiti osebi na oni strani telefonske žice.
Po smislu.
Po smislu.
c) Da.
Na začetku ji je ponudil roko, jo pozdravil, se predstavil, ji ponudil stol …
Po smislu, npr. Drugi.
Ta je vljudnejši, se posveti strankam.
č) Kupiti manjši avto z osnovno opremo.
Ne.
Na začetku pogovora je rekla, da potrebuje avto s petimi vrati in s čim manjšo porabo bencina, iz pogovora se vidi, da ne pozna avtomobilske opreme ipd.
3. Klima, servo volan, ABS-zavorni sistem, avtoradio, sprednje zračne blazine, bočne zračne blazine, električni pomik stekel, električni pomik zunanjih ogledal, ogrevanje ogledal, ogrevanje zadnje šipe, nastavitev višine volana, nastavitev voznikovega sedeža, meglenke, zatemnjena stekla.

Rešitve

18

Delovni zvezek

Rešitve

4. a) Ne.
Ponudil ji je tudi druge stvari, npr. ABS-zavore, električni pomik stekel ipd.
Za klimo in avtoradio.
Za ABS-zavore in električni pomik stekel.
ABS-zavore: večja varnost, večje udobje in lahka uporaba. Električni pomik stekel: večje udobje (tj. hitro odpiranje oken).
Z navajanjem dejstev.
Za servo volan, električni pomik zunanjih ogledal, ogrevanje ogledal, nastavitev višine volana in voznikovega sedeža, meglenke, zatemnjena okna.
Ker je želela le osnovno opremo; ti deli pa ne spadajo vanjo.
Sprejel je odločitev stranke.
Ker je presodil, da ne bi bilo smiselno oz. da bi bil preveč vsiljiv.
Po smislu.
b) Zavijanje z očmi.
Čudenje strankini nevednosti oz. omalovaževanje njenega nepoznavanja
ABS-zavornega sistema.
Po smislu, npr. Verjetno nehote.
Zavestno ne bi hotel biti nevljuden.
Po smislu, npr. Tako ravnanje je nevljudno.
Po smislu, npr. Z užaljenostjo, odhodom iz trgovine.
c) O ceni.
Ker se ji je zdela previsoka.
Takojšnje plačilo v gotovini, reklamo po televiziji.
Ne.
Da je prodajalec našel ugodnejšo rešitev.
5. Po smislu, npr. Oba sta bila uspešna.
Prodajalec je prodal avto, stranka je kupila, kar je želela.
6. a) pozivanje; razlog prihoda
b) pozivanje; vrsta avtomobila
c) pozivanje; ABS-zavore
č) pozivanje; električni pomik stekel
d) pozivanje; servo volan
Povedi a): neposredno (v prvi povedi): z velelnikom; posredno (v drugi povedi): z vprašanjem.
Povedi b): neposredno (v prvi povedi): z velelnikom; posredno (v drugi povedi): z vprašanjem.
Povedi c): neposredno (v prvi povedi): z velelnikom; neposredno (v drugi povedi): z glagolom rekanja.
Povedi č): neposredno (v prvi povedi): z velelnikom; posredno (v drugi povedi): opisno. Povedi d): neposredno (v prvi povedi): z velelnikom; neposredno (v drugi povedi): z glagolom rekanja. c Druga.
Stranka ne čuti tolikšnega pritiska prodajalca.
7. raziskovalni; prepričevalni; pogajalni
Z raziskovalnim.
Ker želi prodajalec izvedeti, katere želje ima stranka, stranka pa želi izvedeti, kaj ji prodajalec nudi.
S pogajalnim.

19
Ker se na koncu sklene sporazum o ceni, plačilnih pogojih, roku izdelave ipd.
Prepričevalni pogovor.
Ker želi prodajalec prodati čim več.
DA
Prodajalec je najprej vprašal stranko, kaj želi, ona pa mu je povedala »osnovne« želje.
Nato jo je začel prepričevati, da naj kupi še dodatno opremo, stranka je nekaj sprejela, nekaj ne, na koncu pa sta se pogajala o ceni.
8. Po smislu, npr. Vljudno mora navezati stik s stranko, vljudno mora poizvedovati, kaj želi stranka, vljudno jo mora prepričevati, vljudno se mora z njo pogajati.
Držati se mora roka storitve oz. izročitve izdelka, izročiti kakovosten izdelek oz. kakovostno opraviti storitev, zagotoviti garancijo in se je držati.
Po smislu, npr. Verjetno ne.
Po smislu, npr. Ker ne čutijo nobene odgovornosti do stranke – potem ko jo pridobijo, pogosto "pozabijo" na svoje obveznosti do nje.
Po smislu, npr. Pritožujejo se, razdrejo pogodbo, ponudnika ne priporočijo svojim znancem. Po smislu, npr. Kdor je vljuden, kdor upošteva dogovore ipd.

Znanstveni članek
1. NE, DA, DA, NE
Skladenjska podstava je lahko podredna ali priredna besedna zveza.
Tvorjenka je sestavljena iz besedotvorne podstave in obrazila.
2. 2.
3. Kdor koli/človek, mi …
Ni izražen.
Ker se sporočevalcu ta podatek ne zdi pomemben.
Predmet dejanja oz. to, kar je prizadeto od dejanja.
Ker je to pomembno, ne pa, kdo je to naredil. se povezuje, se obrazili, se razvrščajo
Trpni.
NE
DA
Ker so zanje značilni oz. ker ni važno, kdo je kaj ugotovil, temveč kaj je ugotovljeno.
Strukturo skladenjske podstave lahko pretvorbeno povezujemo s sestavinami pomenske podstave povedi.
V tem primeru obrazilimo samo skladenjsko podredje.
Te besede razvrščamo za besedotvorno podstavo.
V predmet.
4.
S/
S/

S
S
Gre za podredno zloženi povedi z enim odvisnikom – v prvi povedi je osebkov, v drugi pa prilastkov.
Predmetnega.
Npr. Povedal je, da je poskus uspel.

Rešitve

Rešitve

20

Delovni zvezek

Predavanje
1. prsnega koša, glasilke, govorna cev
2. Novorojenčki jokajo na enaki višini glasu in z enim samim vokalom, ker še nimajo razvitih anatomskih lastnosti za oblikovanje grla (vokalnega trakta).
3. Po smislu.
4. Po smislu.
5. Po smislu.
6. samoglasnik, soglasnik
7. Dve.
DA
Imena za parne dele človeškega telesa uporabljamo v množini.
8. Po smislu.
9. Prvo je namenjeno strokovnjakom (na to kaže navedba strokovnih izrazov v naslovu), drugo pa širši javnosti, npr. staršem na roditeljskem sestanku. Po smislu, npr. Po besedišču, temi ...

Zapisnik
1. Drugo.
Gre za poročilo o tem, kaj so govorili na simpoziju. so spregovorili, je nastopila, je govorila, je poudaril, je opozoril, je dodal
Z odvisnim govorom.
Drugo.
Sporočevalec tudi v zapisniku poroča o govornem dogodku (kaj je kdo rekel).
Nima značilne zgradbe zapisnika.
2. Gre za zapisnik sklepov.
3. vprašati, prositi, predlagati, pohvaliti, svetovati, opravičiti se, pozdraviti, pograjati, obljubiti, obsoditi, čestitati, voščiti, strinjati se, oceniti, prepovedati, zahvaliti se, posvariti, opozoriti
4. Npr. prosil, posvaril, poročal, napovedal, pritožili, naročili, rekel, vprašal, pozval, zagotovil, pohvalil
5. da, kdaj, da, da, ali, naj, da
6. Npr. Novinar je vprašal mimoidoče, kakšni so njihovi spomini na osnovno šolo. Ana mu je odgovorila, da je v šolo hodila zelo rada. Peter mu je rekel, da se je bal njihovega hišnika. Vesna mu je povedala, da je bila njena razredničarka na predmetni stopnji zelo prijazna. Irena pa mu je omenila, da so njeni spomini kar precej podobni njihovim.
Zamenjali smo jim osebo.
Ker je poročevalec o govornem dogodku druga oseba.
S premim govorom.
Ker dobesedno ponovimo besede, ki jih je kdo izrekel.
Z odvisnim govorom.
Če želimo natančno navesti vse, kar je kdo rekel, ali če koga oponašamo.
7. k spravi – naj se spravimo zvestobo – da ji bo zvest za dodatna pojasnila k tej točki – da naj ji dodatno pojasni to točko dopolnila k statutu – da naj dopolnijo statut o letošnjem nogometnem prvenstvu – kako je potekalo letošnje nogometno prvenstvo

21 na prepad – da je blizu prepad pred nevarnostjo – da je nevarno k odhodu – da smo odšli po tebi – kaj delaš/kje si/kako se imaš krmiti živali – da bi krmili živali počitek – naj počivam brskati po mojih predalih – da brskaš po mojih predalih dež – da bo deževalo
8. za kozarec vode; kolo; na nevarno pot; ostati v učilnici; o tvojem počutju v zdravilišču; študij arhitekture; (je pohvalil) tvoje smučanje; učenje Zdravljice
9. Hišnik me je vprašal: "Kdo je razbil okno?" Hišnik mi je povedal: "Peter je razbil okno."
V drugem primeru mora biti v dobesednem navedku navedena oseba, ki je razbila okno.
NE
Noče povedati, kdo je to storil.
Vprašal bi ga, kdo je to storil. b, d, g
10. Npr. Vesna mi je povedala: "Moj pes je novofundlandec. Ima črno dlako …"
Eva mi je rekla: "V pravokotnem trikotniku je vsota ploščin kvadratov …"
Brat mi je sporočil: "Ko sem se zvečer vračal iz mesta …"
Ravnateljica mi je odvrnila: "Z vašim predlogom se strinjam."
Učiteljica nam je pripovedovala: "Nekoč je živela Rdeča kapica …"
Upravnemu odboru sem napisala: "V stanovanju gospe Ele Majdič že od včeraj ne teče topla voda …"
11. Po smislu.

Zakon in statut
1. a) hitrejše napredovanje; ponavljanje; pogojno napredovanje
b) dijaku, Dijak, Dijak, dijak, dijak, dijak, dijak
Ker gre za odlomek iz Zakona o gimnazijah in se dejanja nanašajo na dijaka.
c) izobraževalni program
Po smislu, npr. Izobraževanje; ker gre za Zakon o gimnazijah, gimnazija pa je izobraževalna ustanova.
NE
Da ne bi prišlo do dvoumnosti.
č) Sestoji iz treh odstavkov. V prvem je navedeno, v katerem primeru lahko dijak enkrat ponavlja letnik, v drugem, v katerem primeru lahko opravi izpite iz neopravljenih obveznosti, v tretjem pa, v katerem primeru dijak lahko večkrat obiskuje isti letnik.
2. Za statut Dijaške organizacije Slovenije.
V Splošnih določbah.
Dijaška organizacija Slovenije.
Ker gre za njen statut.
3. a) Za zakon o pravilih cestnega prometa.
b) DA
Ker napoveduje temo člena.
Za kandidata za voznika, za spremljevalca kandidata za voznika in za učitelja vožnje.
Voznik, ki ni kandidat za voznika in ni njegov učitelj vožnje ali spremljevalec.
Uporabljati mora napravo za prostoročno telefoniranje.
Voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja.

Rešitve

22

Delovni zvezek

Rešitve

Voznik, učitelj vožnje motornega vozila ali spremljevalec kandidata za voznika.
Po smislu.
c) 1. voznik in učitelj vožnje, 2. voznik, 3. voznik, razen … spremljevalec;
4. zakonodajalec, 5. policist, 6. policist
NE
zmanjšajo, bi zmanjšale
(3) Npr. Ne glede na prvi odstavek tega člena sme voznik (razen
a) kandidata za voznika, ki ga učitelj vožnje uči vožnje motornega vozila,
b) kandidata za voznika, ki vozi osebni avtomobil v spremstvu spremljevalca,
c) učitelja vožnje ter
č) spremljevalca kandidata za voznika) med vožnjo telefonirati, vendar le ob uporabi naprave za prostoročno telefoniranje. Pri opravljanju nalog, potrebnih za reševanje življenja ali premoženja, za preprečitev ali odpravo velike materialne škode, za preprečitev ali odpravo onesnaženja okolja, in pri opravljanju nalog policije ter vojaške policije je med vožnjo dovoljena uporaba radijske postaje.
Na 35. člen.
(4) Z globo 40 evrov … dovoljenja in ki ravna …
S/
S+S
Evro.
4. Iz treh.
Etilometer je merilna naprava za ugotavljanje množine alkohola v izdihanem zraku.
Reakcijska pot je pot, ki jo vozilo prevozi od trenutka, ko voznik zazna oviro pred vozilom, do trenutka, ko prične zavirati ali kako drugače ustrezno ukrepa.
Ustavljanje je prehod vozila iz gibanja v mirujoče stanje.
Noč je čas od sončnega zahoda do sončnega vzhoda.
Razločevalne lastnosti definiranega pojma.
Merilna naprava za ugotavljanje množine alkohola v izdihanem zraku je etilometer.
Pot, ki jo vozilo prevozi od trenutka, ko voznik zazna oviro pred vozilom, do trenutka, ko prične zavirati ali kako drugače ustrezno ukrepa, je reakcijska pot.
Prehod vozila iz gibanja v mirujoče stanje je ustavljanje.
Čas od sončnega zahoda do sončnega vzhoda je noč.
Spremeniti razločevalne lastnosti definiranega pojma.
Prehod vozila iz mirujočega stanja v gibanje je speljevanje.
Čas od sončnega vzhoda do sončnega zahoda je dan.

Odločba
1. č, d, e, f
2. Številka Uradnega lista RS, v katerem je bil posamezen predpis objavljen.
Da se lahko preveri verodostojnost zapisanega v teh pravnih aktih.
Številka člena posameznega pravnega predpisa.
Da prejemnik besedila ve, na kateri člen pravnega akta se sklicuje sporočevalec.
Ker so to stvarna lastna imena (imena/naslovi besedil).
NE
3. S/
S+S+S
Po smislu, npr. Poved je zelo dolga, nepregledna (s številnimi podatki v oklepajih) in zato težko razumljiva.

23
4. PETRI KOVAČ, rojeni 4. 3. 1995, stanujoči Vrje 3, 1215 Medvode, dodelimo Zoisovo štipendijo za šolanje na Gimnaziji Šentvid v Ljubljani, za poklicno/strokovno izobrazbo gimnazijski maturant od 1. 9. 2010 do konca šolanja po statutu šole za določeno stopnjo izobraževanja in ob vsakoletni pravočasni oddaji vloge ter ob izpolnjevanju pogojev iz
Pravilnika o štipendiranju.
Ob začetku vsakega šolskega leta določimo novo višino štipendije v skladu s
Pravilnikom o štipendiranju.
Štipendistko seznanimo z elementi, ki smo jih upoštevali pri izračunu štipendije.
Pravice in obveznosti štipendistke podrobno določimo s pogodbo.
Štipendijo pričnemo izplačevati z naslednjim mesecem po podpisu pogodbe.
Iz treh.
Pisno pritožbo vložite v roku 15 dni od njenega prejema na naslov Zavod Republike
Slovenije za zaposlovanje, Območna služba Ljubljana, Parmova 32, 1000 Ljubljana, podaste pa jo lahko tudi ustno na zapisnik pri organu, ki je odločbo izdal. Za pritožbo ne plačate takse.
5.
ZAPOREDNA ŠTEVILKA

POIMENOVANJE

3

glava

7

uvodni del

6

jedrni del – izrek odločbe

1

jedrni del – obrazložitev

5

jedrni del – pouk o pravnem sredstvu

2

podpis izdajatelja odločbe

4

prejemniki odločbe

Sporočevalec: Občinska inšpekcija Občine Podjama; naslovnik: Stranka za svobodno izbiro, predsednik Jaka Kovač; tema: odstranitev plakatov, uporabljenih v volilni kampanji. Po smislu.
Če zavezanec ne bo ravnal po odredbi iz prve točke te odločbe, bomo plakate odstranili na njegove stroške, izrekli pa mu bomo tudi globo v skladu s 33. členom Zakona o volilni in referendumski kampanji.
Tretja točka odločbe pomeni, da se izrečeni sklep izvrši, četudi se naslovnik pritoži.

Besedilo politične propagande
1. a) prijazno Slovenijo; upanje, radosti, odgovornost; pošteno demokracijo; topel dom, slovensko besedo, razumevanje; mirno življenje, varno starost; solidarnost; dostojanstvo; zaupanje
Po smislu.

Rešitve

Rešitve

24
b)

Delovni zvezek

SAMOSTALNIŠKA
BESEDA
Slovenijo vami upanje radosti odgovornosti demokracijo dom besedo razumevanje soseda Slovenca tujca poroštvo življenje starost solidarnost generacijami dostojanstvo človeka zaupanje PRIDEVNIŠKA
BESEDA
prijazno pošteno prijazno topel slovensko svojimi mirno varno vaše

GLAGOL želim deliti uresničili bomo

PREDLOG za z za za za za med za

VEZNIK in in ali in

Samostalniška beseda.
Največ je t. i. vrednotenjskih pridevnikov, tj. pridevnikov, s katerimi vrednotimo dani pojav/pojem. Prevladuje predlog za, ki izraža namen.
2. Po smislu, npr. Najmanj pregledno in privlačno je oblikovano prvo besedilo; bolje bi bilo, če bi bile zeleno natisnjene besede, ki zaznamujejo vrednote, za katere se sporočevalec zavzema (da bi bile bolj vidne). – Tretje besedilo gradi na nasprotjih.
3. Gre za besedilo stranke, ki je trenutno v opoziciji. Ni navedeno le, za kaj se zavzema ta stranka, temveč besedilo vsebuje tudi prikaz slabosti nasprotne strani (trenutno vladne stranke). Po smislu.
4. a) stopnjevanje, b) metafora, c) nagovor, č) retorično vprašanje, d) metafora, e) retorično vprašanje, f ) naštevanje, ponavljanje/paralelizem, g) metafora, h) ponavljanje/ paralelizem Da bi učinkovali na naslovnike.
6. Z namenom pridobiti volivce, ki bi volili kandidatko.
Posredno.
NE
Le njeno ime in priimek.
Doma, pri delu, športu …
Po smislu, npr. Ker je s tem mimogrede sporočil, da ima čut za ljudi, da je povezana z njimi, da pozna njihove težave …
Z njimi zagotavlja, da bo, če bo izvoljena, pozorna predvsem na to.
Pravi človek na pravem mestu!
Po smislu.
7. a) Ob koroškem plebiscitu.
10. oktobra 1920.

25
Koroška je ostala v Avstriji.
"Zeleni" so se zavzemali za to, da bi koroški Slovenci ostali v Avstriji.
"Beli" so se zavzemali za to, da se koroški Slovenci priključijo Kraljevini SHS.
Neposredno.
1: Ohranitev enotne Koroške in slovenskega jezika ter mirno življenje (ob glasovanju za Avstrijo) ter podpiranje srbskega militarizma, propad gospodarstva, ogroženost vere in prisilno sodelovanje Slovencev v balkanskih vojnah (ob glasovanju za
Kraljevino SHS). 2: Gospodarski polom, zmanjšanje vrednosti denarja, uničenje premoženja in nemiri v državi (ob glasovanju za Avstrijo).
Ponavljanje/paralelizem.
b) Mi.
NE
Zaradi vpliva nemščine, v slovenščini pa je raba os. zaimka v im. slogovno zaznamovana. Glagol je na koncu povedi.
Zaradi vpliva nemščine.
NE
Karavank, zaprta materni, sinove
Po smislu, npr. gospodarstvo, umreti, polom, kljub, barve rdeča, nemška, Karavanke
Opuščaj.
V pesmih.

Povzetek o vrstah besedil
1. Umetnostna in neumetnostna besedila
1. umetnostno; njegov tvorec govori o umišljenem/nepreverljivem svetu in izraža svoje osebno doživljanje tega sveta ter skuša z njim vplivati na naslovnikovo estetsko, čutno in čustveno doživljanje. umetnostno; njegov tvorec izraža svoje osebno doživljanje ter skuša z njim vplivati na naslovnikovo estetsko, čutno in čustveno doživljanje sveta, oblikovano je v verzih in kiticah, vsebuje rimo in besede/besedne zveze s prenesenim pomenom … neumetnostno; njegov tvorec prikazuje predmet iz resničnega sveta in ima praktičen namen (želi pridobiti kupca). neumetnostno; njegov tvorec prikazuje in razčlenjuje književno delo ter ima praktičen namen (želi vplivati na naslovnikovo znanje).
2. Prikazovalna, vrednotenjska, zagotavljalna, poizvedovalna, pozivna, povezovalna in izvršilna besedila
1. povezovalno; tvorec želi ohraniti stik z naslovnikom, zato se mu opravičuje. izvršilno; je njegov tvorec s tem, ko je napisal in odposlal to besedilo, povzročil spremembo v družbeni stvarnosti. prikazovalno; njegov tvorec želi, da bi naslovnik zvedel tisto, kar ve že on sam, zato mu to prikazuje. pozivno; njegov tvorec želi, da bi naslovnik naredil določeno dejanje, zato ga k temu poziva. zagotavljalno; njegov tvorec želi, da bi mu naslovnik verjel, zato mu to zagotavlja.

Rešitve

Rešitve

26

Delovni zvezek

poizvedovalno; njegov tvorec želi, da bi mu naslovnik sporočil določeni podatek, zato po njem poizveduje. vrednotenjsko; njegov tvorec želi vplivati na mnenje naslovnika, zato mu izreka svoje mnenje. 3. Obveščevalna, opisovalna, pripovedovalna, razlagalna in utemeljevalna besedila
1. pripovedovalno; tvorec prikazuje enkratne pretekle dogodke. opisovalno; tvorec prikazuje Tolminska korita. razlagalno; tvorec razlaga nastanek naravnega pojava. razlagalno; tvorec definira dani pojav. obveščevalno; tvorec naznanja, kaj se dogaja. utemeljevalno; tvorec izraža svoje mnenje in ga pojasnjuje/dokazuje
2. Gregorjevo.
V drugem.
Sporoča o enkratnem preteklem dogodku, povezanem z običajem.
Pripoveduje.
4. Subjektivna in objektivna besedila
1. subjektivno; sporočevalec razodeva svoje občutke in svoje mnenje. objektivno; sporočevalec prikazuje le stvarne/gole podatke. objektivno; sporočevalec prikazuje le stvarne/gole podatke.
2. Po smislu, npr.

Slovenske Konjice so mesto, zasnovano kot trg pred 1000 leti. Mesto izvira iz srednjega veka; njegova prva omemba sega v leto 1146. Njegova najstarejša dela sta Stari in Mestni trg; skozenj teče potok Gospodična. Na Starem trgu stoji farna cerkev sv. Jurija. Tu se nahaja tudi Mestna galerija Riemer. Na drugem bregu
Gospodične pa je Vinoteka Stari trg.
Mesto ima že devet priznanj najlepšega izletniškega mesta in zlato medaljo evropskega tekmovanja Entente Florale.
Ima skoraj 6000 prebivalcev.

5. Praktičnosporazumevalna, uradovalna, strokovna in publicistična besedila
1. tretje; ga je sporočevalka tvorila v zasebni vlogi in vsebuje vsakdanje teme. četrto; ga je sporočevalec tvoril v poslovni/uradovalni vlogi in vsebuje temo, zanimivo le za uradnika in stranko. prvo; je namenjeno široki javnosti, napisal ga je novinar in je bilo objavljeno na spletu. drugo; namenjeno je t. i. strokovni javnosti, tvoril ga je strokovnjak določenega strokovnega področja in prikazuje temo, vezano na določeno stroko.
6. Dvogovorna in enogovorna besedila
1. četrto; sporočevalec pričakuje besedni odziv
7. Zasebna in javna besedila
1. zasebno; je namenjeno izbranemu posamezniku zasebno; je namenjeno izbranemu posamezniku javno; je namenjeno množici/javnosti javno; je namenjeno množici/javnosti
2. Zasebna besedila: c, d, f, i.
Javna besedila: a, b, č, e, g, h.
3. Po smislu.

27
8. Uradna in neuradna besedila
1. uradno; sta njegova sporočevalec in naslovnik v družbeno neenakovrednem razmerju. neuradno; sta njegova sporočevalec in naslovnik v družbeno enakovrednem razmerju. uradno; sta njegova sporočevalec in naslovnik v družbeno neenakovrednem razmerju. uradno; sta njegova sporočevalec in naslovnik v družbeno neenakovrednem razmerju.
2. uradno, neuradnega
Po smislu.
9. Govorjena in zapisana besedila
1. zapisano; je bilo naslovniku poslano po svetlobnem/vidnem prenosniku (prejemnik ga je prebral). govorjeno; sta se sogovorca prvotno pogovarjala, torej sta si ga pošiljala po zvočnem/ slušnem prenosniku (nato pa je nekdo njun pogovor zapisal). zapisano; je bilo naslovniku poslano po svetlobnem/vidnem prenosniku (prejemnik ga je prebral). govorjeno; je bilo naslovniku prvotno poslano po svetlobnem/vidnem prenosniku (nato pa ga je nekdo zapisal).

Prvo besedilo z razčlembo
1. Manjšanje možganov modernega človeka.
V nadnaslovu.
Učinkovitejši.
NE
Npr. Na koncu naslova napišemo le vprašaj ali klicaj (redkeje oba skupaj), pike pa ne.
Da je nekaj (možgani) manjše in učinkovitejše (naslov bi razumeli kot trditev).
Vprašaj bralcem nakazuje dvom o tem, da bi bili manjši možgani učinkovitejši.
Naslov.
Ker je napisan z večjimi črkami, torej je opaznejši.
2. Npr. Da bi naslovnik/bralec izvedel to, kar ve sporočevalec. prikazovalno 3. c
4. Pogojnik izraža dvom o napisanem/kritičnost do napisanega.
5. Na uvodni odstavek.
Npr. Z nestrinjanjem z dosedanjim mnenjem o povezanosti med velikostjo in učinkovitostjo možganov.
Npr. Z napovedjo teorij ali vzrokov, zakaj je prišlo do zmanjšanja možganov.
Z mednaslovi.
6. Npr. V naslovu so omenjeni manjši in učinkovitejši možgani, v zadnji povedi iz prvega odstavka pa je navedena še druga/nasprotna povezava: zmanjšanje možganov in s tem zmanjšanje naše kognitivne zmožnosti.
7. Npr. življenjem v skupinah.
Npr. vidi razlog za zmanjševanje možganov v človekovi udomačitvi.
Npr. je do krčenja možganov prišlo zaradi težnje po učinkovitejši porabi energije.
8. č
9. domestikacija, volumen, korteks
Npr. homo erectus, možganska masa, empirični podatki prevzetih, naše/slovensko, homo sapiens, homo erectus, izvirnem
V Slovarju tujk ali v terminološkem slovarju.

Rešitve

28

Delovni zvezek

Rešitve

10. NE
Po smislu, npr. Pisec navaja raziskave in ugotovitve drugih strokovnjakov.
Na univerzi Missouri, na harvardski univerzi in univerzi Wisconsin.
Dr. Geary, dr. Wrangham, dr. Hawks.
Za dr. Gearyja.
Po smislu, npr. Za take raziskave je potrebno veliko denarja, tega pa v ZDA namenjajo raziskavam več kot drugod.
11. NE
Objektivno.
12. a) Posledično. (Vzročno-posledično.)
b) Sklepalno. (Pojasnjevalno-sklepalno.)
Razlaganje in utemeljevanje.
13. a, a
14. gostota
15. Pripadajo isti besedni družini./Koren.
16. Primatologija, Antropologija, Paleontologija
Podpomenke.
17. prostornina, nasilen/napadalen
18. agresivnejši/nasilnejši/napadalnejši, povečali, pozno a 19. fosilov – čustveno (slabšalno), fosilov – strokovno, mase – strokovno, masa – čustveno
(slabšalno), homo sapiens – strokovno
20. tak, ki zmore; ta, ki išče; to, da je gosto; prvotni človek; majhna žoga; to, kar traja tisoč let; tak, ki ljubi mir tisočletje/miroljuben; zmogljiv/iskalec/gostota/žogica; pračlovek
21.
SAMOSTALNIŠKA BESEDA Človek, evoluciji, sprememba, zmanjšanje, možganov
PRIDEVNIŠKA BESEDA

miroljubnejši, ta, njegovih

GLAGOL

je postal, bi vplivala

PRISLOV

−

PREDLOG

v, na

VEZNIK

pa

ČLENEK

naj

MEDMET

−

22. nenehno – načinovni, bistveno – načinovni, vedno – časovni
23. učinkovitejši, boljša učinkoviti, dobra a 24. jetra, pljuča, možgani, usta, prsi
25. Ugotavljali so – 3. os., mn., pov., pret.; bi vplivalo – 3. os., ed., pog.; Vprašajmo se – 1. os., mn., vel.; vplivata – 3. os., dv., pov., sed.
26. ta – pridevniški, kazalni; njegovih – pridevniški, svojilni ta – na to, da je postal miroljubnejši; njegovih – na homo sapiensa
27. Ker večji možgani porabijo več telesne energije, so za organizem večje breme kot manjši.
Vzročnega.
28. Ob/Pri manjši gostoti ljudi na določenem območju je bil volumen možganov večji.

29
29. 1. V zadnjih 20.000 letih se je zmanjšala prostornina korteksa (sivine), tj. temeljne možganske strukture.
2. Očitno je v novejši zgodovini nastal preobrat.
3. Kako v današnjem času vplivata na spreminjanje možganske mase enovitost javnih komunikacij in monolitnost množične kulture? drugem, gol; zložena, prvem, podredno, tretjem, priredno
30. …naprej, se …; Znano je, da …; … sklepajo, da …; … mase, so …; … predpostavki, da …
Če bo šlo tako naprej — pogojni da se je velikost možganov v evoluciji homo sapiensa v dveh milijonih let nenehno večala — osebkov da zahteva življenje v večjih skupinah manjše kognitivne sposobnosti za preživetje kot pa samotarsko življenje oz. življenje v manjših skupinah — predmetni
Čeprav možgani predstavljajo le nekaj več kot odstotek naše telesne mase — dopustni da večja gostota prebivalstva na danem zemljepisnem območju vpliva na tesnejšo povezanost posameznikov pri pridelovanju hrane in trgovanju z njo ter pri zagotavljanju skupinske varnosti — prilastkov
31. Dr. Hawks meni, da se možgani v zadnjih 20.000 letih niso samo zmanjšali, temveč so se v njih razvile boljše povezave in nevrokemične spremembe, katerih cilj je zmanjšanje porabe energije za delovanje možganov.
S/
S+S

/S 32. c
33. DA
Okrajšani sta dve besedi (tako imenovane).
34. č
35. 10–15
36. NE
Npr. Vejico pred kot pišemo le, če kot uvaja stavek/če za kot stoji osebna glagolska oblika. 37. pro-stornina, pros-tornina, prostor-nina, prostorni-na
38. Gre za neuradno poimenovanje univerze; Missouri je lastno ime.
Gre za uradno poimenovanje univerze, zato prvo besedo pišemo z veliko; Ljubljana je lastno ime.
Priimek je lastno ime bitja, naziv pa ne.
39. Po smislu.

Drugo besedilo z razčlembo
1. NE
Po smislu, npr. Anekdota govori o avtoričinem sinu, ki si je zaupanje sovrstnikov v vrtcu v tujini pridobil šele z vlogo čarovnikovega pomočnika. Avtorica pa v prispevku to razmišljanje prenese na dekleta in se sprašuje, ali bi tudi njim k lažjemu govorjenju v javnosti pomagala vloga čarovnikove pomočnice.
Po smislu, npr. Zapostavljenost deklet/žensk v javnih nastopih ali Enakovredna udeležba deklet/žensk v javnih pogovorih
2. č
3. Obisk avtorice na eni od osnovnih šol.

Rešitve

30

Delovni zvezek

Rešitve

4. e
Npr.
− Avtorica se odziva na dani družbeni pojav, razkriva vzroke zanj in predvideva posledice. − Besedilo je pisano v prvi osebi, vendar si avtorica prizadeva bralca prepričati, da to ni izključno njeno osebno mnenje. Zato si sama postavlja vprašanja in išče odgovore nanje. − Na začetku besedila pove, kaj jo je spodbudilo k pisanju.
− Pogosti so vrednotenjski pridevniki, prislovi, členki – to je subjektivno besedilo.
5. Po smislu, npr. 2: Pri dekletih v šoli ni nič manj težav kot pri fantih. 3: Okolje in vzgoja sta pomembna dejavnika pri izgubi strahu pred javnim nastopanjem. 4: Javno nastopanje žensk v svetu in pri nas. 5: Razlika med govorci in govorkami v politiki in znanosti.
6. Da bi bralci tudi videli, kdo je avtorica članka.
7. +, –,+, –, +, +, +, +
8. Npr. Otrok pri nas ne spodbujamo k javnemu govorjenju že od zgodnjih let. Besede učencev in učenk niso deležne pohvale in spodbude. Preveč smo kritični do govorcev, do žensk pa še sploh. Radi iščemo napake pri govorcih, se jim posmehujemo.
9. Po smislu.
10. napadalne/nasilne, razdiralne/uničevalne č 11. a) se niso uresničili; b) sem hodila v šolo
12. NE, DA, DA, NE, DA, NE, NE
13. sopomenki, protipomenki, sopomenki, sopomenki, podpomenka – nadpomenka
14. a) ženski čarovnik, čarovnica; b) ta, ki je iz osnovne šole, osnovnošolec; c) tak, ki je od prestiža, prestižen; č) tako, da si navdušen, navdušeno; d) skupaj delovati, sodelovati;
e) to, kar se prispeva, prispevek izpeljanke, pripono; zloženka, medpono (in pripono); sestavljenka, predpono
15.
SVOJILNI PRIDEVNIK

VRSTNI PRIDEVNIK

dekletov

dekliški

ženin

ženski

dečkov

deški

možev

moški

učiteljev

učiteljski

Slovenčev

slovenski

16. tam , Moje , me , njihove, me , nič tam – v konservativnem okolju (npr. v Afganistanu); moje – avtorica Renata Salecl, me – avtorica Renata Salecl, njihove – tihe deklice
17. povratni svojilni zaimek
DA
Povratno svojilni zaimek uporabljamo, kadar gre za svojino osebka ali pripadnost osebku. V tem primeru mnenje pripada mnogim od tihih deklic.
18. Preteklik.
Ker avtorica pripoveduje, kaj se ji je zgodilo (oz. se je zgodilo njenemu sinu).
V drugih odstavkih prevladuje sedanjik.
19. Fantje so se odzivali brez posredovanja predavateljice.
Fantje so se odzivali, ne da bi posredovala predavateljica.

31
20. Deklice povzročajo v šoli več težav kot dečki, vendar so priviligirane.
Čeprav deklice povzročajo v šoli več težav kot dečki, so priviligirane.
Deklice so v šoli v primerjavi z dečki priviligirane kljub povzročanju večjega števila vedenjskih težav.
21. a) Kateri poskusi? – prilastkov odvisnik; Do česa bi pripravila? – predmetni odvisnik
b) Katero možnost? – prilastkov odvisnik; Kako bi bil dojet? – prislovnodoločilni odvisnik, in sicer načinovni a) b)
S
2

/S/

S

S
2

S +S
S
S

/ //
S

22. V ZDA otroka že od zgodnjih let kar naprej spodbujajo k javnemu govoru. Vabilo sem z veseljem sprejela zaradi močne vere v vlogo vzornikov. Vse se je spremenilo po obisku čarovnika v vrtcu. To je zelo odvisno od našega življenjskega okolja.
23. časovno, pripovedovanje
24. izpostavil – izpostavila, opazil – opazila, povabil – povabila, pripravil – pripravila
25. ubogljivejše
26. Ranata Salecl je znana po pisanju kolumn. Prizadeva si, da bi se tudi dekleta uveljavila v javnosti. Na njenem srečanju z osnovnošolci so največ spraševali dečki.
27. Po smislu.

Rešitve

Delovni zvezek
Rešitve
32