VISOKA ŠOLA ZA POSLOVNE VEDE

SEMINARSKA NALOGA pri predmetu: TRŽENJE
-
LUKSUZNO POTOVANJE V AVSTRALIJO

Študent: Matija Jeras
Številka indeksa: 13050240239
Mentor: red. prof. dr. Iča Rojšek

Ljubljana, januar 2016

KAZALO 1. UVOD 1 1.1. OPREDELITEV PROBLEMA 1 1.2. NAMEN IN CILJI 1 1.3. OSNOVNE TEZE OZIROMA TRDITVE ~HIPOTEZE 1 1.3.1. Hipoteza št. 1 1 1.3.2. Hipoteza št. 2 1 2. PREDSTAVITEV STORITVE, PODJETJA IN PANOGE 3 3. RAZIKAVE IN ANALIZA TRGA 5 3.2. ANALIZA OŽJEGA OKOLJA 8 3.2.2.1. Obstoječe agencije s podobno ponudbo in storitvami 9 3.2.2.2. Benchmarking 9 4. NAČRT TRŽENJA 11 5. KRITIČNA TVEGANJA IN PROBLEMI 13 6. SKLEP 14 7. VIRI 15

1. UVOD
1.1. OPREDELITEV PROBLEMA
V agenciji narediti čim boljše potovanje v oddaljen kraj.
1.2. NAMEN IN CILJI
Ustvariti nov, unikaten turistični produkt. V mojem primeru potovanje v Avstralijo.
1.3. OSNOVNE TEZE OZIROMA TRDITVE ~HIPOTEZE
1.3.1. Hipoteza št. 1
Glede na vedno bolj trendovska potovanja Slovencev v kraje izven EU, bi se potovanje v Avstralijo izkazalo za uspešen turistični produkt, ki bi ga obstoječa agencija lahko tržila in izpopolnjevala.
1.3.2. Hipoteza št. 2
Ker na trgu obstoječe agencije ponujajo dokaj dovršeno in izpopolnjeno ponudbo potovanj v Avstralijo, bi bili prisiljeni kot enega izmed glavnih analitičnih orodij uporabiti "benchmarking".
1.4. PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE
Največji problem pri planiranju plasiranja turističnega potovanja, bi bilo oddaljenost ciljnega kraja. Kljub močno razviti informacijski tehnologiji se o nekaterih elementih le ne da poučiti iz interneta. Tako bi pred samim plasiranjem proizvoda morali izpeljati raziskave.
1.5. UPORABLJENE METODE
V turistični agenciji bi se informirali o zanimanju za potovanje v Avstralijo tako, da bi vsem prejšnjim strankam preko elektronske pošte oziroma navadne pošte pošiljali ankete, ki bi jih potem bivše stranke pošiljale nazaj na agencijo.
O sami destinaciji bi se informirali preko klasičnega "desk research", obvezno pa bi tudi kakega sodelavca/sodelavko pred samim plasiranjem proizvoda, poslali na inšpekcijsko turo v izbrane destinacije v Avstraliji kot tudi bi kontaktirali priznane avstralske DMC-je, na primer Goway, ki bi nam priskrbeli informacije o posebnih destinacijah na kontinentu ter organizirali skupinske izlete.

2. PREDSTAVITEV STORITVE, PODJETJA IN PANOGE
V tej seminarski nalogi predstavljam nov turistični produkt na trgu. To je luksuzno potovanje v Avstralijo s posebej izbranimi destinacijami, z razširjeno ponudbo kakršno ne ponuja prav nobena druga agencija v slovenskem prostoru.
2.1. 20-DNEVNI POČITNIŠKI PAKET: TERRA AUSTRALIS
Paket bi vseboval posamezne storitve, ki bi jih ponudili turistom. Počitniški paket bi trajal 20 dni in bi vseboval oglede najbolj znamenitih avstralskih turističnih destinacij kot so na primer Ayers Rock (Uluru), Sydney, Golden Coast (Zlata obala).
Kot razširjeno ponudbo bi paket vseboval še izbirni izlet v Novo Zelandijo: Biseri Nove Zelandije. Izbirni paket bi vseboval let iz vmesnega potovanja tega paketa iz Tasmaniji v tretje največje metropolitansko območje Nove Zelandije, Christchurch in nato 5-dnevni izlet z zasebnim prevozom po Novi Zelandiji do Severnega Otoka v mesto Auckland ter nato vrnitev v Avstralijo do letališča Uluru – Ayers Rock (AYQ), ker bi se srečali s prvotno skupino ter si naslednji dan celovito ogledali eno največjih naravnih znamenitosti, največji osamelec na svetu – Uluru.
Vrhunci potovanja bi bili nato potovanje do pogorja Kata Tjutas in naprej do drugih znamenitosti tega kontinenta z lokalnim letalskim prevoznikom. Pot bi torej nadaljevali na sever kjer bi si ogledali park, , ki je na seznamu svetovne dediščine, Bungle Bungle ranč v Zahodni Avstraliji. Park bi si lahko ogledali po izbiri s helikopterskim preletom ter vodnikom- pravim Aboridžinom nato pa bi se odpravili do Otoka kuščarjev - Lizzard Island. Vmes bi si ogledali še kako znamenitost, končalo pa bi se v svetovno znanem Sydneyu od kjer bi tudi imeli povraten let do Slovenije.
2.2. BUTIČNA TURISTIČNA POTOVALNA AGENCIJA LUX d.o.o
Turistična agencija je specializirana za daljša potovanja v tujino v bolj oddaljene kraje po svetu (Združene države Amerike, Kanada). Novost v ponudbi je potovanje v Avstralijo, ki vključuje fakultativni 5-dnevni paket v Novo Zelandijo.
Agencija ima 10 let izkušenj v turizmu in 20 let izkušenj v prodaji, kar omogoča da se strokovno in profesionalno posvetimo turistu s programi, ki so oplemeniteni s turističnimi vodniki in spremljevalci v slovenskem, hrvaškem, italijanskem, nemškim ter angleškim jezikom.
Poslanstvo: "Življenska doživetja"
V agenciji imamo postavljene najvišje standarde kakovosti za še tako zahtevne stranke in naše poslovne partnerje.
Vizija: "Želimo zagotoviti položaj najbolj unikatnih turističnih potovanj v Sloveniji".
Tabela 1: Sprememba mednarodnih obiskovalcev v Avstralijo (vir: Statistični urad Avstralije):
Tabela 1: Sprememba mednarodnih obiskovalcev v Avstralijo (vir: Statistični urad Avstralije):
Kot novo podjetje želimo ustvariti in nadgrajevati našo ponudbo z odkrivanjem, spoznavanjem in sodelovanjem z novimi poslovnimi partnerji iz vsega sveta ter ustvariti ponudbo, ki bo čim bolj unikatna.
Tabela 2: Namen obiska države (vir: Statistični urad Avstralije):
Tabela 2: Namen obiska države (vir: Statistični urad Avstralije):

3. RAZIKAVE IN ANALIZA TRGA
3.1. PEST ANALIZA – ANALIZA ŠIRŠEGA OKOLJA
P.E.S.T. analiza temelji na analiziranju trga v katerem želi podjetje poslovati na novo. Je analiza makroekomonskih dejavnikov s katero želimo spoznati stabilnost okolja v katerem nameravamo poslovati. V tej analizi torej proučujemo zunanje dejavnike, ki lahko vplivajo na naše poslovanje, torej poslovanje agencije LUX d.o.o. v Sloveniji.
3.1.1. Politično-pravno okolje
Politično in pravno okolje ima velik vpliv na poslovanje. Glede na trenutno politično okolje v državi lahko sklepam, da to ne bi oviralo našega poslovanja s strankami. Čeprav so se v zadnjih mesecih po državi vrstile množične demonstracije proti politični eliti, se danes te demonstracije in protesti počasi umirjajo in ne predstavljajo nikakršne grožnje da ljudje ne bi odhajali v tujino na počitnice.
Osnovni zakoni, ki urejajo delovanje turističnih agencij so: 1. Zakon o spodbujanju razvoja turizma Ur.l.RS št. 2/2004 2. Pravilnik o načinu in postopku pridobitve licenc za opravljanje dejavnosti organiziranja in prodaje turističnih aranžmajev ter o vsebini in načinu vodenja registra izdanih licenc, Ur.l.RS št. 55/2004 3. Obligacijski zakonik, Ur.l.RS št. 83/2001 4. Zakon o varstvu potrošnikov, Ur.l.RS št. 98/2004 5. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu potrošnikov, Ur.l.RS št. 126/2007 6. Zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami (ZVPNPP), Ur.l. RS št. 53/2007 7. Zakonodaja s področja turizma in gostinstva je objavljena na spletnih straneh Turistično gostinske zbornice pri GZS. 8. Zakonodaja s področja turizma in gostinstva

3.1.2. Ekonomsko okolje

Ekonomski pogoji poslovanja so ključni pogoji, ki kažejo skozi kazalnike splošnega stanja gospodarstva. Ti pogoji vplivajo na vse glavne prvine poslovnih odločitev, tako na povpraševanje in ponudbo kot tudi na stroške dela in kapitala.
Indikatorji stanja neke ekonomije so njena stopnja inflacije, obrestne mere, proračunski primanjkljaj ali presežek, povprečna mesečna plača ter bruto družbeni proizvod.

Inflacija 2012 – povprečni letni indeks | Gibanje od 102,3 do 102,6 | Obrestna mera (TOM) – januar 2013 | 2,38 | Proračunski primanjkljaj - 2011 | 46,9 % BDP | Presežek | | Povprečna mesečna plača – november 2012, neto povprečje za zadnje tri mesece | 998,17 EUR | Bruto domači proizvod – 2011 na prebivalca | 17.620 EUR |

3.1.3. Socialno-kulturno okolje
To so faktorji, ki močno vplivajo na vedenje potencialnih kupcev, kot tudi na velikost trga podjetja.
V tem sklopu se torej analizira demografsko sliko, rast prebivalstva, življenjski status in v mojem primeru potovanja domačega prebivalstva.
1. januarja 2010 je bilo v Sloveniji za 0,2 % prebivalcev več kot v sredini leta 2009. Pri tem moramo upoštevati da je bil vsak petindvajseti prebivalec tuji državljan. Rast števila prebivalcev je bila v drugem polletju močno upočasnjena, saj je bilo absolutno povečanje števila prebivalcev za polovico manjše kot v prvem polletju. V četrtem četrtletju 2009 je bil pa naravni prirast prebivalstva pozitiven (44% skupnega prirasta prebivalstva).
Indeks staranja se je na ravni Slovenije znižal za 0,3 indeksne točke in je ob začetku leta 2010 znašal 117,7.
Vrednosti zaupanja potrošnikov je bila konec leta 2012 za 3 odstotne točke višja kot v prejšnjem mesecu. V tem obdobju se je po anketah tudi pokazalo da imajo potrošniki boljše mnenje glede gibanja cen v zadnjih 12-ih mesecih.
33 % prebivalcev Slovenije je vsaj 4 noči preživelo na potovanju znotraj Slovenije, 36 % jih je potovalo znotraj EU, 69 % pa v državah, ki niso v EU. Med šestimi najbolj obiskanimi evropskimi državami (Španija, Italija, Francija, Avstrija, Nemčija in Grčija) so prebivalci Slovenije največkrat prenočili v Italiji (11 %), Avstriji (7 %), Nemčiji (6 %), Franciji in Grčiji (5 %) ter Španiji (4 %).

3.1.4. Tehnološko okolje
Tudi tehnološki razvoj vpliva na poslovanje podjetja. Ključni problem so vstopne ovire v določenih panogah, možnosti najetja storitev. Tu analiziramo dostopnost do interneta, mobilne tehnologije, splošen odnos do IT.
Ob koncu 3. četrtletja 2012 se je za dostop do interneta uporabljalo skoraj 510.000 širokopasovnih priključkov. Več kot polovica je bilo z digitalnim priključkom (xDSL)
Takrat je bilo v Sloveniji za 4 % več širokopasovnih priključkov za dostop do interneta kot ob koncu prejšnjega leta.
Uporabnikov mobilnega omrežja je bilo ob koncu 2012 za 2% več kot v prejšnjem letu. Skoraj tri četrtine je naročnikov.
V prvem četrtletju 2006 je imelo dostop do interneta 96 % podjetij, to je enako kot lani v tem obdobju. Kar 62 % podjetij je imelo svojo spletno stran, to je za 3 odstotne točke več kot v enakem obdobju lani. Dostop do interneta so imela vsa podjetja, ki ponujajo poslovne in nastanitvene storitve ter druga podjetja. Širokopasovno povezavo do interneta (npr. ADSL, VDSL, kabelski dostop, optična povezava) je v prvem četrtletju 2006 uporabljalo 75 % podjetij, kar je enako povprečju v EU.

3.2. ANALIZA OŽJEGA OKOLJA
3.2.1. Analiza kupcev in njihovega nakupnega vedenja
Oblikovanje tržnih segmentov sodi med najpomembnejše odločitve pri trženjski strategiji. Pomembno je, da zelo natančno določimo ciljne skupine, ki predstavljajo obstoječe ali potencialne kupce in uporabnike ponudbe, ki jo nameravamo izdelati, in s katero želimo zadovoljiti njihove želje ter potrebe.

Kotler opredeljuje segmentacijo kot razdelitev trga na reprezentativne skupine kupcev, in sicer glede na razlike v njihovih značilnostih, potrebah in nakupnem vedenju, pri čemer vsaka skupina potrebuje specifičen proizvod ter ustrezen tržni splet. (Kotler, 2001)

Obstaja več osnov za izvedbo segmentacije. Kotler navaja štiri možnosti: geografsko (regija, velikost mesta, območje glede na gostoto prebivalstva, klimatske razmere, ipd.), demografsko (starost, spol, velikost družine, življenjski ciklus družine, dohodek, izobrazba, ipd.), psihografsko (družbeni sloj, način življenja, osebnost, ipd.) in vedenjsko (priložnosti, koristi, status porabnika, zvestoba, privrženost, pripravljenost na nakup, odnos do storitev, ipd.). (Kotler, 1999)
Potencialne stranke bi bili že obstoječe, stare stranke, ki so v preteklosti vsaj enkrat potovale z agencijo. Tem bi poslali ankete z vprašanji iz katerih bi lahko analizirali njihovo nakupno vedenje.
Po anketi Eurobarometra je v letu 2011 potovalo 83% prebivalcev Slovenije. Glavni motiv je bil počitek in rekreacija. Ravno to bi mi ponujali pri našem produktu. Najpomembnejši vir informacij so za 17 odstotkov anketiranih turistične agencije, za 56% pa vir informacij predstavljajo prijatelji, znanci in družina.
Glavno orodje za organizacijo potovanj je bil v letu 2011 internet (25%). Spodbuden pa je podatek da si je 33% prebivalcev Slovenije organiziralo potovanje preko turističnih agencij. S tem se Slovenija uvršča na 5. mesto med EU27 po organizaciji potovanj preko turističnih agencij. Pred nami so le Luksemburg, Ciper, Avstrija in Belgija.
Tabela 3: Predvidene aktivnosti potovanja Slovencev, (vir: slovenia.info):
Tabela 3: Predvidene aktivnosti potovanja Slovencev, (vir: slovenia.info):
Tabela 2: Glavni motivi potovanja, (vir slovenia.info):
Tabela 2: Glavni motivi potovanja, (vir slovenia.info):
Kot je bilo že omenjeno 69% Slovencev v 2011, ki so potovali so odšli v države ki niso EU. Oblika potovanja pa prevladuje polpenzion.

3.2.2. Analiza konkurence
3.2.2.1. Obstoječe agencije s podobno ponudbo in storitvami
Vidnejše agencije ki ponujajo potovanja v Avstraliji so Potovanja.si, Nasmeh, Australasia, Palma, Sajko in Kompas. Od teh kot dobra ponudnika in poznavalca avstralskega prostora najbolj izstopata agenciji Australasia in Kompas, ki imata izredno dobro izpopolnjeno ponudbo, storitve ter program.
Kakorkoli v nobeni od teh nisem zasledil, da bi imeli izbirni izlet v Novo Zelandijo. Kompas ponuja podoben izlet tudi v Christchurch, vendar kot del primarnega itinerarija in ne kot izbirno.
Zelo dobro izdelan program in vrhunsko poznavanje kontinenta ima agencija Australasia, ki ponuja tudi individualne programe ter neko ponudbo ki se imenuje "Fly & Drive", pri kateri turistu ponujajo najem džipa s katerim se vozi po znamenitih in turistom zanimivih poteh po Avstraliji.
Konkurence torej ni dosti, je pa obstoječa zelo dobro razvita in konkurenčna, kar utegne biti problem že pri fazi uvajanja našega produkta na trg.
3.2.2.2. Benchmarking
Za natančnejšo analizo konkurenčnega potjetja bi uporabil tako imenovani "konkurenčni benchmarking", to je direktna primerjava naše učinkovitosti in rezultatov proti najboljšemu realnemu konkurentu. Torej tistemu, ki proizvaja enak izdelek in enake storitve.
Ker se zavedam, da konkurenca vsekakor ne bi želela sodelovati z našo agencijo z zgoraj omenjenim namenom, bi uporabili na primer nekoga, ki ni uradno zaposlen v agenciji in tako neznan konkurenci ter ga pripravili da bi šel na to isto potovanje z konkurenčno agencijo kot turist in natančno ter strokovno spremljal njihovo ponudbo. To potovanje pa bi lahko uporabili za nadaljnjo inšpekcijsko turo omenjeno v 1.5.: Uporabljene metode.

3.3. S.W.O.T. analiza
SWOT analiza je analiza, ki nam pomaga pri strateških odločitvah podjetja.
Za Columbus s.p. bi torej veljalo:
STRENGHTS (prednosti agencije): Dobro poznavanje tujega okolja iz dosedanjih potovanj (ZDA, Kanada). Izobražen, večjezični kader v butičnem podjetju, ki si med seboj zaupa ter ima veliko izkušenj s potovanji v oddaljene kraje.
WEAKNESS (slabosti): Nepoznavanje okolja za nove ponudbe. Potrebna velika vlaganja v raziskave in za pridobivanje koristnih informacij.
OPPORTUNITIES (priložnosti): Agencija lahko metode pri raziskavi prvotnih potovanj, aplicira na novo ponudbo ter tako uspe. Nove priložnosti bi bile tako poleg Avstralije in Nove Zelandije še drugi kraji, vendar to kasneje.
THREADS (nevarnosti): Previsoka cena, premalo povpraševanja. Nevarnost bi tudi bila nenadna ekonomska kriza v državi, ki bi povzročila da bi na potovanja odhajalo premalo gostov, da bi krili vse stroške.
3.3.1. Ukrepi in usmeritve
Pri usmeritvah sem izbral strategijo ST – Strenghts vs. Threads, torej identifikacijo prednosti za premagovanje nevarnosti.
Glavne prednosti podjetja (poznavanje, finančna situacija, že obstoječe podjetje na trgu z izkušnjami) bi zagotovile da tudi v primeru slabega povpraševanja usmerimo ponudbo tako da jo vedno bolj prilagodimo kupcu, tudi v kriznih časih. Slabost je tudi v tem da ima naša ponudba zmerno stopnjo elastičnosti (letni dopust, redna letna rekreacija) in se jo lahko nadomesti, vendar pa bi zaradi segmentacije (ciljali bi na starejše, v upokoju ter pare – potovanja za mladoporočence) skušali odpraviti sezonskost.

4. NAČRT TRŽENJA
4.1. Trženje paketa
Uporabili bi ciljno trženje. Torej bi ločili glavne tržne segmente, ter ustvarili program ki se najbolj prilagaja našim kupcem. Končni rezultat bi bil torej trženje po meri našega kupca.
Naš način trženja bi bil torej diferencirano trženje, ker bi ciljali tako na starejše (upokojence, z veliko časa in denarja) kot tudi na mladoporočence, mlade pare, ki iščejo svoj oddih ter nekdanje stranke, ki so že potovale z našo agencijo ter njim prilagodili ponudbo.
4.2. Oblikovanje cenovne strategije
Uporabili bi strategijo visokih cen, saj se gre pri nas za luksuzno potovanje, ki je namenjeno za segment družbe z visokim dohodkom, nizko cenovno elastičnostjo. Pri morebitni spremembi cene bi povpraševanje glede na spremembo se le malo spremenilo oziroma ostalo enako.
Cene bi oblikovali predvsem na podlagi konkurence. Dejanski stroški bi bili torej deležni manj pozornosti. Poskušali pa bi obenem tudi uporabiti način maksimalnega tržnega deleža za to da bi pobrali čim večji tržni delež. V obdobju uvajanja nove ponudbe na trg bi produktu dali najnižjo možno ceno z minimalnim pribitkom ter jo tekom uvajanja vse do zrelosti skušali spremeniti ceno v ceno na podlagi konkurence. Nato pa bi paket še dodatno spreminjali in prilagajali trgu.
4.3. Prodajne poti
Ker smo turistična agencija s predhodnimi izkušnjami ter nas trg že pozna, bi izbrali neposredno prodajno pot, torej preko naših poslovalnic in preko internetne strani. Prodajne poti preko subagentov bi organizirali kasneje, saj bi nas tak način prodajne poti v začetku uvajanja verjetno stal preveč.

4.4. Trženjsko komuniciranje
Ker je promocija najvidnejši element trženjskega spleta bi prav tu sprva vložili največ. Agresivnemu oglaševanju, pospeševanju prodaje ter z direktno prodajo obstoječim, prejšnjim strankam bi dodali še tiskanje brošur in katalogov.
4.4.1. Oglaševanje
Oglasna sporočila, ki bi jih predvajali preko radijskih medijev in televizije bi vsebovala model AIDA (attention-interest-desire-action) in bi v potencialnih strankah vzbudila željo po potovanju. Preko tiskanih medijev pa bi uporabili model KISS (keep it simple and stupid) ter tako vzbudili željo bralcev – potencialnih strank za vse večje zanimanje za potovanje. Stranke bi se tako obračale na agencijo za dodatne informacije in tako bi stopili v stik z potencialnimi strankami.
Glede na omenjeno ciljno skupino, bi oglase predvajali v jutranjih urah preko radijskih medijev oziroma tik pred poročili ob 19.00 uri preko televizijskih medijev. Oglase bi dali v časopise kot so na primer Delo, Nedeljski, revija Lady, Cosmopolitan,Playboy, V bližini poslovalnic pa bi imeli tudi ambientalne medije (jumbo-plakati).

5. KRITIČNA TVEGANJA IN PROBLEMI
Rizik bi obstajal predvsem v iskanju zadostne količine informacij za poznavanje naše nove destinacije. Tveganje bi bilo tudi finančno, saj glede na zajete informacije iz desk researcha, bi bilo vprašljivo kako dobro izpeljana bi bila inšpekcijska tura. Glede na to, da agencija raziskuje popolnoma novo destinacijo v ponudbo bi morda na začetku obstajal tudi vprašanje koliko ljudi bi se sploh odločilo za tako specifično in drago potovanje, za katerega ocenjujem da bi bila prvotna cena brez izleta v Novo Zelandijo okoli 4500-5000 EUR oziorma nekje okoli 5000-6000 EUR z dodatnim izletom.
To ceno bi morali še izpopolniti in pregledati vse ostale alternative, morda zmanjšati ponudbo ter vključiti izbirni izlet v prvotnega. Tu bi bil sicer rešen problem visokih stroškov, vendar bi bila ponudba tako bolj standardizirana, podobna drugim agencijam na trgu.

6. SKLEP
Hipoteza št. 1 bi lahko potrdili. Tekom izdelave te naloge, sem ugotovil da veliko Slovencev želi vse bolj potovati v oddaljen svet. Torej bi bilo dobičkonosno ponuditi izpopolnjeno ponudbo Avstralije in Nove Zelandije na naš trg.
Hipoteza št. 2 bi se tako izkazala za najbolj uporabno. Vseh informacij je nemogoče si pridobiti preko interneta. Preko inšpekcijske ture v sklopu konkurenčnega benchmarkinga bi tudi izvedel veliko o cenah ter časovnih omejitvah pri potovanju (na primer glede na velikost ciljne destinacije, koliko časa se porabi iz enega kraja v drug kraj).
Sicer pa sem v tej nalogi sem ugotovil, da je plasiranje novega produkta na trg, sploh pa kot je na primer izdelava potovanja v Avstralijo, zelo zahtevno delo. Da bi za neko agencijo naredil tak dejanski produkt bi si moral vzeti dosti več časa kot sem si ga sedaj. Plasiranje zahteva res veliko količino podatkov in informacij, ki jih je treba dobiti od preverljivih virov. Torej če bi imel agencijo z namenom uvajanjem take ponudbe na trg, desk research resnično ne bi bil dovolj kot tudi ne inšpekcijska tura, ampak bi po vsej verjetnosti potreboval tudi nekoga ki je bil že prej v tem poslu, kakega poznavalca destinacije s katerim bi skupaj naredila ta paket.

7. VIRI
1. Uradni slovenski turistični informacijski portal http://www.slovenia.info (20.1.2013)
2. Statistični Urad Slovenije http://www.stat.si (20.1.2013)
3. Uradni avstralski tustični portal http://www.australia.com (20.1.2013)
4. Turistična karta Avstralije http://www.australiatourism.com (21.1.2013)
5. Wikipedija http://en.wikipedia.org/wiki/Tourism_in_Australia (20.1.2013)
6. Vladna stran o turizmu v Avstraliji http://australia.gov.au/topics/tourism-and-travel/tourism (22.1.2013)
7. Potovalni vodnik za Novo Zelandijo http://www.newzealand.com/ (22.1.2013)
8. Analiza ankete slovenskih turistov http://www.umanotera.org/upload/files/analiza_ankete.pdf (19.1.2013)
9. Nacionalna raziskava najbolj branih medijev http://www.nrb.info/podatki/ (19.1.2013)
10. Avstralska letališča http://www.sydneyairport.com.au/ (19.1.2013)

11. Letališča – Nova Zelandija http://www.newzealand.com/int/new-zealand-airlines-and-airports/ (20.1.2013)
12. Poročilo Statističnega urada Avstralije o turistični industriji, september 2012 http://www.ret.gov.au/tourism/Documents/tra/Economic%20Analysis/FactsFiguresSep2012.pdf (20.1.2013)

--------------------------------------------
[ 1 ]. Poročilo Evropske komisije o odnosi Evropejcev do turizma; kar 69% Slovencev potuje v države izven EU.
[ 2 ]. http://www.goway.com.au/index.html
[ 3 ]. http://www.australia.com/campaigns/nothinglike/en/bungle-bungles.htm?ev=tnla2-homepage-map-bungles